| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
OFFSHORE PODJETJA IN NOVA PRAVILA V EU
Alex Masten, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je zaradi razkritij dokumentov, kot so Panamski papirji in rajski papirji, obdavčitev in s tem pojav offshore podjetij postala zelo aktualna tema, ki se redno pojavlja v novicah. Na eni stani vzbuja zanimanje množice za boljše razumevanje tega globalnega fenomena, medtem ko na drugi strani povzroča skrbi in predstavlja velik izziv državam in mednarodnim organizacijam, ki se borijo proti njihovemu izkoriščanju za različne namene. Čeprav se lahko offshore podjetja uporabljajo za legalne in upravičene namene, je med njimi veliko število navideznih podjetij, ustanovljenih z razlogom izigravanja davčnih sistemov domicilnih držav, ki so v večini primerov razvite države s tradicionalnimi visokimi davčnimi stopnjami in dobro urejenim davčnim režimom. Po več desetletjih izkoriščanja agresivnih davčnih struktur je v ospredje stopil predvsem negativen pomen, ki ga lahko imajo davčni sistemi posameznih davčno preveč sproščenih jurisdikcij na gospodarstvo drugih držav, ki kot posledico doživljajo izgubo davčnih prihodkov iz naslova obdavčenja in se vse težje ščitijo pred t. i. erozijo nacionalne davčne osnove zaradi podjetij in posameznikov, ki uporabljajo vedno kompleksnejše strukture čezmejnega načrtovanja. Stopili smo v »vročo« fazo regulacije, predvsem na področju avtomatične izmenjave podatkov, ki predstavlja glavno orodje v boju proti davčnim utajam. Pri omejevanju uporabe offshore podjetij za uživanje davčnih ugodnosti ima pomembno vlogo tudi nova Direktiva sveta (EU) 2018/822, znana tudi kot DAC6, saj so sprejeti ukrepi daljnosežni in najbolj obširni do zdaj, saj gre za obsežno in podrobno poročanje o čezmejnih davčnih ureditvah vse do končne ravni vpletenih posameznikov oz. upravičenih lastnikov. S tem ko postaja zakonodaja na tem področju vedno bolj obsežna in stroga, se postavlja vprašanje, ali se offshore industrija, ki je v preteklih letih doživljala nenehno rast, počasi približuje začetku svojega konca.
Ključne besede: Offshore podjetja, »shell podjetja«, Lafferjeva krivulja, agresivno davčno načrtovanje, seznam nekooperativnih jurisdikcij, DAC6.
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 369; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, magistrsko delo

Opis: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Ključne besede: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 443; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 917; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
IZOGIBANJE DVOJNEMU OBDAVČEVANJU
Brigita Kuhar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Problematika dvojnega obdavčevanja danes ni več v središču pozornosti držav članic OECD, ker so nekatere države sklenile skoraj vse bilateralne sporazume, ki so jih pri tej problematiki morale skleniti. Za nacionalne države dvojno obdavčevanje dohodka tako ni več ena večjih težav pri mednarodnem investiranju in trgovanju, temveč so to skrivanje dobičkov, utaja davkov in beg rezidentov v države z bolj ugodno zakonodajo. Sklepanje pogodb tako prehaja v naslednjo fazo, v sklepanje multilateralnih pogodb, kot sta FATCA in akcijski načrt BEPS-Report, katerih cilj je avtomatska izmenjava podatkov, vzpostavitev enotnih standardov pri obdavčevanju in razkrivanje agresivnega davčnega načrtovanja. V diplomskem delu želimo pokazati izzive, pred katerimi se nahajajo države, ko želijo vzpostaviti pravičnejšo davčno ureditev.
Ključne besede: izogibanje, dvojno obdavčevanje, vrste dohodkov, mednarodno obdavčevanje, davčno načrtovanje
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 969; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (887,98 KB)

5.
SPLOŠNO PROTIZAOBIDNO PRAVILO IN PROTIZAOBIDNI UKREPI V EU
Albina Komperšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem globalnem in hitro razvijajočem svetu se pojavlja problem, da se davčna zakonodaja vedno težje prilagaja spreminjajočemu in kompleksnemu gospodarskemu sistemu. Mnogi zakoni ne sledijo več hitrim spremembam na globalnem trgu in tako nastajajo praznine v zakonih in zakoni ne delujejo, kot je bilo na začetku predvideno. Davkoplačevalci s svojo iznajdljivostjo in agresivnim davčnim načrtovanjem izkoriščajo te zakonske praznine v svojo korist, z zniževanjem davkov preko davčnega zaobida, ki dejansko ne krši zakonskih določb, je pa po svoji naravi v nasprotju z duhom oz. namenom zakona. Vse to zmanjšuje prihodke že tako osiromašenih davčnih blagajn. Splošno protizaobidno pravilo (GAAR) je uvedeno za preprečevanje takšnega zaobida in shem brez komercialne vsebine z glavnim ali enim izmed glavnih namenov pridobitve davčne ugodnosti. Evropska unija in razne organizacije, kot je OECD, se že leta borijo proti davčnim utajam in davčnim zaobidom, saj na podlagi teh, davčne blagajne izgubljajo milijarde evrov letno. GAAR je eden izmed orodij za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja, ki je priljubljeno predvsem pri večjih mednarodnih podjetjih.
Ključne besede: splošno protizaobidno pravilo, davčno izogibanje, davčni zaobid, agresivno davčno načrtovanje, preusmerjanje dobička
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 961; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EU
Marko Pahor, 2016, diplomsko delo

Opis: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1299; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

7.
Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EU
Brigita Franc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Ključne besede: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 1400; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

8.
NEVARNOSTI IN KORISTI DAVČNIH OAZ
Simon Arzenšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Izraz davčne oaze ali offshore centri, kot jih tudi poimenujemo, uporabljamo za okolje, kjer so ničelni ali pa zelo nizki davki. Prav zaradi tega se vedno več podjetij in tudi premožnejših fizičnih oseb odloča za prenos lastništva v davčne oaze. Podjetja se namreč s pomočjo davčnih oaz izogibajo plačilu davka in s tem povečujejo svoj dobiček. To ni nič novega, posamezniki se namreč že od samega začetka, od takrat, ko so se pojavili prvi davki, želijo izogibati plačilu davka oziroma narediti tako, da so davki čim nižji. Češ da davki niso prostovoljni prispevek, pač pa izsiljevanje. Dandanes se veliko podjetij odloči za prenos lastništva v davčne oaze. V Sloveniji naj bi bilo davčno breme preveliko in naj ne bi mogli držati stika s konkurenco, prav tako pa naj bi bilo v državi tudi preveč birokratskih ovir. V drugem delu diplomskega seminarja bomo ugotavljali, ali je davčno breme v Sloveniji res veliko večje kot v davčnih oazah, ter ali je mogoče s pomočjo davčnih oaz povečati uspešnost podjetja. V tretjem delu pa bomo ugotavljali, ali se kljub vedno večjim pritiskom raznih organizacij, ki se borijo proti davčnim oazam, še sploh splača prenos podjetja v davčne oaze.
Ključne besede: davčne oaze, davki, davčno načrtovanje, nevarnosti, koristi
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 780; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (817,82 KB)

9.
VLOGA IN POMEN UPRAVLJANJA DAVČNIH TVEGANJ V SLOVENSKIH PODJETJIH
Veronika Vuk Vočanec, 2015, magistrsko delo

Opis: Upravljanje davčnih tveganj je postalo enako pomembno orodje tako za davčne oblasti kot za davkoplačevalce. Glede na njihove različne cilje njihovi pristopi niso vedno identični, toda vidno je znatno prekrivanje ciljev na področju doseganja večje gotovosti, manjšega števila sporov in administrativnih stroškov. Kakorkoli, ocena davčnega tveganja je orodje, s katerim morajo oblasti pa tudi davkoplačevalci skrbno ravnati. Davčno tveganje ima vzpone in padce. V poslu se denar služi s tveganjem, obvladovanje davčnih tveganj pa predstavlja del tveganj, ki so jim organizacije izpostavljene. Upravljanje davčnih tveganj je z drugo besedo premišljen pristop k sprejemljivim davčnim tveganjem in ne poskus znižanja tveganja na ničlo. Glavni cilj raziskave je proučiti, ali imajo izbrana slovenska podjetja organizirano davčno službo in kako je ta organizirana, kako so podjetja seznanjena z davčnimi tveganji in kako jih upravljajo ter ali imajo izdelano davčno strategijo. Odgovore na zastavljena vprašanja smo dobili na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli od 51 slovenskih podjetij. Podatke smo analizirali s pomočjo statističnega paketa SPSS. V raziskavi smo prišli do spoznanj, da v slovenskem poslovnem prostoru to področje ni tako nedotaknjeno, kot je morda na prvi pogled, da v večini anketiranih podjetij nimajo vpeljanega samostojnega davčnega oddelka oziroma davčne službe, vendar se zavedajo pomembnosti davčnih tveganj, ter da so dovolj informirani o pomenu davčnih tveganj in njihovem upravljanju in imajo v določeni meri določeno, načrtovano davčno strategijo.
Ključne besede: davčna funkcija, davčna tveganja, davčna služba, upravljanje, davčno načrtovanje, modeli obvladovanja davčnih tveganj, kontrolni okvir.
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 1076; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (941,78 KB)

10.
Pojavne oblike davčnega izogibanja preko ugodnejših davčnih jurisdikcij
Tadeja Vomer, 2013, diplomsko delo

Opis: Posledica globalizacije je vedno večje zanimanje za offshore centre. Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov že leta 1776 zapisal, da visoka obdavčitev prisiljuje ljudi, da selijo svoja podjetja v tista okolja, kjer bodo v večji meri deležni sadov svojega dela. Predvsem davčni načrtovalci želijo poiskati najbolj ugodna bančna in finančna središča, kjer bodo lahko zaradi ugodnih davčnih obveznosti znižali svoje stroške. Gre za države, ki so izven dosega domačega davčnega sistema in ki zaradi določenih ugodnosti privabiljajo vedno več tujega kapitala. Offshore področja omogočajo tudi popolno anonimnost podatkov in poslovanja in nemalokrat postanejo predmet zlorabe za pranje umazanega denarja ter nastanejo ugodne razmere za druge oblike organiziranega kriminala, ki letno prinašajo ogromne vsote denarja. Zaradi tega je vedno bolj dejavna Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki od offshore centrov zahteva večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti. Kljub prizadevanju mednarodnih organizacij pa zanimanje za offshore centre še vedno raste in ker velja velika stopnja anonimnosti podatkov, je raziskovanje toliko težje, kar pa bi seveda uspešno rešili z ukinitvijo anonimnosti in pripomogli k temu, da offshore centri ne bi bili več zanimivi za pranje umazanega denarja.
Ključne besede: davčne oaze, offshore centri, vrste davčnih oaz, davčna struktrura, pranje denarja, škodljiva davčna konkurenca, davčno načrtovanje, davčna utaja, transferne cene.
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1303; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici