Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Davčni nadzor fizične osebe je specifični davčni postopek namenjen razjasnjevanju in ugotavljanju dejstev, s pomočjo katerih davčni organ odmeri davek po 68. a členu Zakona o davčnem postopku. S 1.1.2014 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) , s katero je obdavčitev nenapovedanih dohodkov dobila zakonsko podlago v samostojnem členu. Obdavčitev nenapovedanega dohodka se izvede pod pogojem, da davčni organ ugotovi nesorazmerje ali razliko med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, ki vključuje premoženje, s katerim razpolaga davčni zavezanec in ta znatno presegajo dohodke, ki jih je zavezanec za plačilo davka napovedal. Davčni organ v tem primeru pozove davčnega zavezanca k predložitvi podatkov o svojem premoženju. Davčni organ ves čas postopka ravna v skladu z načeli davčnega postopka in načeli drugih zakonov, ki ga prav tako zavezujejo. Naloga najprej opredeljuje davčni nadzor fizične osebe v razmerju do najpomembnejšega načela – načela pravne države, s poudarkom na načelu sorazmernosti. Naloga se nanaša na upoštevanje omenjenih načel tako s strani zakonodajalca, kot s strani samega izvajalca zakona – davčnega organa.
Ključne besede: Davčni nadzor, davčni zavezanec - fizična oseba, dohodnina, davek po 68. a členu ZDavP-2G, prekomerna obdavčitev, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, človekove pravice, davčna načela, načela Zakona o splošnem upravnem postopku, odmera davka od nenapovedanih dohodkov, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, kaznovalna narava.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2049; Prenosov: 294
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: V trenutni gospodarski situaciji fizične osebe in gospodarski subjekti vse težje izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do države. Zaradi najrazličnejših situacij zaradi katerih ne morejo plačati celotnega zneska naenkrat Zakon o davčnem postopku omogoča odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka za fizične osebe ter odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primeru nastanka hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in merila za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Z ozirom na današnji ekonomski položaj posameznih davčnih zavezancev v Republiki Sloveniji omenjeni instituti vsekakor zahtevajo poglobljeno obravnavo vendar se bom zaradi razsežnosti obravnavane tematike v nadaljevanju osredotočila samo na odlog plačila davka. Davčnemu zavezancu, ki je fizična oseba, davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. V kolikor pa je davčni zavezanec poslovni subjekt, lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi mu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi odlog plačila davka omogočil preprečitev hujše gospodarske škode.
Ključne besede: Ključne besede: davek, davčni zavezanec, odlog plačila davka, davčni organ, fizična oseba, poslovni subjekt, hujša gospodarska škoda
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1788; Prenosov: 178
Celotno besedilo (701,16 KB)

Opis: Cenitev davčne osnove fizične osebe je specifični ugotovitveni davčni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki omogočajo davčnemu organu, da določi s pomočjo izbrane metode verjetno davčno osnovo, na osnovi katere odmeri davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama zakonska podlaga za cenitev davčne osnove fizične osebe je določena v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 kot samostojna določba in je hkrati edina zakonska podlaga za to vrsto odmere davka v posebnih primerih, v katerih se prepletajo tako materialne kot procesne določbe. Davčni organ lahko odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 pod pogojem, če je seznanjen s precejšnjim nesorazmerjem med zavezančevim premoženjem, sredstvi ali porabo sredstev in njegovimi napovedanimi dohodki pri določeni fizični osebi. Da bi davčni organ lahko izpolnil navedeni zakonsko predpisani pogoj, mora uvesti pred samim davčnim postopkom eno izmed vrst davčnega nadzora, to je davčno preiskavo, v kateri ugotavlja obstoj pogoja »precej« tudi s pomočjo Poziva za prijavo premoženja, določenega v 69. členu ZDavP-2, ki predstavlja sredstvo oz. instrument za pravno podlago odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Če davčni organ ugotovi v davčni preiskavi obstoj pogoja precej (ali če ga ne ugotovi), uvede (ali ne uvede) davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, v katerem s pomočjo izbrane metode ugotavlja obstoj (ali neobstoj) davčne osnove in na taki osnovi odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 predstavlja sredstvo, katerega namen bi naj bila dosledna izpeljava načela enakosti in pravičnosti obdavčitve ter načela plačila davka skladno z ekonomsko močjo zavezanca za davek.
Ključne besede: Cenitev, davčni zavezanec – fizična oseba, davčna osnova, davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, davčna načela, davčna preiskava, davčni nadzor, davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, metode cenitve davčne osnove.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2012; Ogledov: 5353; Prenosov: 884
Celotno besedilo (1,06 MB)