1. Vloga računovodij pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utajSara Vrbek, 2024, diplomsko delo Opis: Davčna utaja je nezakonito dejanje, s katerim želijo podjetja ali posamezniki zmanjšati svojo davčno obveznost. Računovodje imajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utaj, saj so oni odgovorni za vodenje finančnih evidenc, za pripravo finančnih poročil, za obračun davka in da je vse skladno s predpisi. Računovodja se mora držati naslednji temeljnih etičnih načel in sicer načelo neoporečnosti, nepristranskosti, strokovne usposobljenosti in potrebna skrbnost, zaupnost in poklicu primerno obnašanje. V Sloveniji davčne utaje odkriva davčna uprava RS v nekaterih primerih pa sodeluje tudi policija in državno tožilstvo. V kolikor se odkriva davčna utaja so računovodje odgovorni, da posredujejo vso potrebno dokumentacijo.
Ključne besede: davčni sistem, davčno pravo, davčne utaje, direktive na ravni EU, zakonodajni ukrepi na ravni EU, etika, morala, vzroki, zakonska ureditev V Sloveniji, Finančna uprava, policija, specializirano tožilstvo, računovodja, vodja računovodskih servisov, odkrivanje, preprečevanje, revizija, dokumentacije
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
2. Javna objava davčnih dolžnikov kot ukrep proti plačilni nediscipliniŠpela Oblak, 2017, diplomsko delo Opis: Plačilna nedisciplina na področju davkov je v Sloveniji postala velik problem. Davki so ena glavnih in osnovnih oblik državnih prihodkov in so, skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki, instrument ekonomske in socialne politike države, zato je plačevanje davkov nujno potrebno za njeno delovanje. Zagotavljanje plačilne discipline je naloga civilnega prava, zato mora država vzpostaviti pravno ureditev, ki dolžnike spodbuja k rednemu in pravočasnemu izpolnjevanju obveznosti. Plačilo davka večkrat postane breme, zato si davkoplačevalci na različne načine prizadevajo zmanjšati negativne posledice obdavčitve. V primeru, da zavezanec za davek svoje obveznosti ne poravna v dogovorjenem roku, se z vidika fiskalnih administracij obravnava kot davčni dolžnik, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja njegov davčni dolg. Plačilno nedisciplino lahko pripisujemo nizki davčni morali, razloge pa lahko iščemo tudi pri neustrezni zakonodaji. Vlada je na področju davčne plačilne nediscipline sprejela nekaj ukrepov, eden izmed njih je tudi javna objava seznama davčnih dolžnikov, ki ga bom podrobneje opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, davčni sistem, davčna plačilna nedisciplina, davčni dolžniki, davčna morala, javna objava davčnih dolžnikov, ukrepi proti plačilni nedisciplini, javna objava in poseg v človekove pravice.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1512; Prenosov: 106
Celotno besedilo (675,70 KB) |
3. DRŽAVNA POMOČ V OBLIKI DAVČNIH UKREPOVAlen Kurtiš, 2014, diplomsko delo Opis: Središče diplomskega dela predstavljajo vprašanja o državnih pomoči, ki so zelo kompleksna. V prvem delu je predstavljena splošna problematika državnih pomoči in kriteriji, ki določajo kdaj gre za državno pomoč v smislu 107(1) člena PDEU. Na koncu prvega dela so opisani še izjemni primeri, ki dovoljujejo državno pomoč, kljub temu, da je v večini primerov le ta nedovoljena.
V drugem delu, pa je natančneje predstavljena ena izmed oblik državnih pomoči, to so davčni ukrepi. Opisani so kriteriji za določitev davčnih ukrepov kot državne pomoči, ter glavne problematike posameznih kriterijev. Vse skupaj je podkrepljeno s sodno prakso Sodišča Evropske Unije in mnenji Evropske komisije. Tudi tukaj so predstavljene izjeme, ki dovoljujejo državno pomoč v obliki davčnih ukrepov, kljub temu, da so po večini na ravni Evropske unije nezdružljive z notranjim trgom. Na koncu pa je predstavljena aktualna problematike državnih pomoči v obliki davčnih ukrepov skozi vpliv finančne krize.
Ključne besede: Državne pomoči, člen 107. PDEU, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije, davčni ukrepi, selektivni davčni ukrepi, utemeljitev splošne sheme davčnega sistema.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1620; Prenosov: 220
Celotno besedilo (586,95 KB) |
4. INTEGRALNI POGLED NA DAVČNE OAZE IZ PERSPEKTIVE FINANČNE KRIZE V ZAČETKU TRETJEGA TISOČLETJALarisa Ferletič, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju sem skušala prikazati integralni pogled na davčne oaze ter njene učinke na trenutno finančno in gospodarsko krizo v Evropi in Sloveniji. Opozorila sem na prednosti in pomanjkljivosti reševanja te problematike ter podala svoje videnje in ukrepe za njihovo omejitev. Dejstvo je, da so davčne oaze eden izmed poglavitnih krivcev slabljenja gospodarstva, kljub temu pa jih odpravit ne bo mogoče. Potrebno bo poskrbeti za čim večjo transparentnost nad sredstvi, napisati ustrezne zakone in vzpodbuditi posameznike k večji moralni zavesti, temeljito razmisliti in doreči ključne korake in ukrepe, ki bodo zalegli na svetovni ravni in ne samo v Sloveniji. Kot država smo samostojni, vendar mnogokrat premajhni, da bomo sami zmogli rešiti nastalo situacijo. Potrebna bo skupna moč in volja, kot je to bilo leta 1991. Vzdušje je bilo napeto in ob osamosvojitveni slovesnosti je prvič uradno zazvenela Zdravljica. Milan Kučan, takratni predsednik republike in slavnostni govornik na slovesnosti je izrekel zgodovinske besede: »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.«
Danes, po 22-ih letih samostojne, demokratične in suverene države Republike Slovenije se postavlja vprašanje, kje so te sanje. Vzdušje je še bolj napeto tako v političnem, gospodarskem kot finančnem sektorju. Kako močan je bil pohlep, da je prevladal nad sanjami, ki so se povsem razblinile. Po 22-ih letih delavec nima več nobenih pravic, socialnega varstva, dela za minimalno plačo ter je izkoriščen z namenom bogatenja posameznikov. Danes, ko je na cesti približno 120.000 nezaposlenih in ko človek ne najde ustreznih besed za nastalo situacijo. Morda jo lahko opiše beseda vakuum; prostor, v katerem ni molekul niti atomov. Dnevno poslušamo nova in nova razkritja o določenih aferah, vidimo dokaze in dejstva, in kljub temu še vedno vakuum. Tisti, ki imajo moč za spremembe, le čakajo in z velikimi očmi opazujejo dogajanje.
Dokler bosta pohlep in želja po vladavini glavno vodilo ljudstva, noben ukrep, nobena pomoč in nobena reforma ne bosta pripomogli k bistvenim spremembam.
Ključne besede: davčne oaze, davčna utaja, davčne stopnje, davčna zakonodaja, davčni ukrepi, davčna morala, reševanje krize
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 1944; Prenosov: 197
Celotno besedilo (859,97 KB) |
5. ANALIZA VPLIVA TANKE KAPITALIZACIJE NA KAPITALSKO STRUKTURO IZBRANIH PODJETIJSašo Tič, 2013, diplomsko delo Opis: Pri odločanju o ustanovitvi podjetja kot kasneje pri investicijah, so lastniki pogosto v dilemi ali za financiranje uporabiti dražji, lastniški kapital ali posojilo. Zaostrovanje kreditnih pogojev ter gospodarska stagnacija silita podjetja k povečanemu zadolževanju s strani družbenikov, ki je neke vrste alternativa zadolževanja. Tovrstno financiranje s posojili med povezanimi osebami je zaradi zakonskih pomanjkljivosti in davčne konkurence med državami tudi ugodnejše, saj so obresti davčno priznan odhodek, ki znižuje davčno osnovo, dividende pa ne. Pri tem so davčni organi pozorni predvsem na to, po kakšni obrestni meri se posojilo odobri. Le-ta mora biti primerljiva tržni. S pravili tanke kapitalizacije skušajo zaščititi državni prihodek, ki se zmanjšuje zaradi prenašanja dobičkov med podjetji. Evropska Unija glede tanke kapitalizacije definira samo smernice, ostalo pa je v rokah nacionalnih organov. Slovenska pravila so se skozi zgodovino ZDDPO le malo spremenila, model pa ostaja enostaven, temelječ na fiksnem razmerju med kapitalom in dolgom. Ob tem moramo preveriti, ali ima oseba, ki se smatra za povezano, vsaj 25 % delež v kapitalu. Določbe o tanki kapitalizaciji v veliki meri ne dosegajo namena, kar se tiče omejevanja dolga in lupljenja dobička. Zlasti vnaprej predpisano, fiksno razmerje omogoča podjetjem, da že vnaprej planirajo optimalno sestavo sredstev in obveznosti. Z analizo rezultatov smo prišlo do spoznanj, da slovenska davčna zakonodaja z ukrepi tanke kapitalizacije ni dosegla boljše kapitalske strukture podjetij. Notranja zadolženost podjetij od leta 1997 se je povečevala, kar gre pripisati gospodarskemu stanju, povečanju odprtih terjatev in manjšemu zanimanju imetnikov kapitala za vlaganje.
Ključne besede: lastniško financiranje, dolžniško financiranje, davčna optimizacija, ukrepi za preprečevanje izogibanja plačilu davkov, povezane osebe, davčni ščit, tanka kapitalizacija, kapitalska struktura
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 1934; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,72 MB) |
6. EKONOMSKA POLITIKA V ČASU GOSPODARSKE KRIZEMitja Podgajski, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu.
Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 25.07.2011; Ogledov: 3153; Prenosov: 491
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. KRITIČNA PRESOJA DAVČNIH UKREPOV V SLOVENIJI IN IZBRANIH DRŽAVAH V RAZMERAH FINANČNE KRIZEVanja Vanovšek, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje finančno krizo, ki je zajela svet v letu 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu.
Ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo.
Države so, v želji obvladovanja razmer, sprejemale ukrepe za gospodarske in finančne sektorje. Poudarek diplomske naloge je na davčnih ukrepih, ki so jih uvedle države članice EU (Slovenija, Nizozemska in Velika Britanija), ter na primerjavi njihove uspešnosti.
Ključne besede: finančna kriza, recesija, protikrizni ukrepi, davčni ukrepi, Velika Britanija, Nizozemska
Objavljeno v DKUM: 21.09.2010; Ogledov: 1824; Prenosov: 200
Celotno besedilo (349,00 KB) |
8. PRIMERJAVA MED DAVČNIMI UKREPI V ZDA, NEMČIJI IN SLOVENIJI V RAZMERAH FINANČNE KRIZE TER NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE PODJETIJSeverina Podvršnik, 2009, diplomsko delo Opis: Osnovna tema diplomskega dela je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2007 v ZDA in se po okužbenih kanalih prenesla na številne države po svetu. Glavni cilji naloge so spoznati vladne davčne ukrepe v ZDA, Nemčiji in Sloveniji v boju proti gospodarski krizi, jih medsebojno primerjati in najti povezave med ukrepi omenjenih držav v sodobni gospodarski krizi z gospodarskimi krizami v preteklosti. Poseben poudarek je na preučevanju posledic davčnih ukrepov na podjetja v posameznih državah.
Glavne ugotovitve naloge so naslednje: vlade držav se z recesijo spopadajo vsaka po svoje, individualno, glede na makroekonomske gospodarske razmere v državi. Kljub različnim pristopom pa najdemo med njimi mnoge podobnosti, kar lahko pripišemo podobnim gospodarskim pogojem v državah, sledenju napotkom kreditabilnih mednarodnih organizacij in neposrednemu ter posrednemu učenju držav in kriz v preteklosti. Davčna politika v vseh treh preučevanih državah uporablja ukrepe za znižanje davčne obveznosti in povečanje državne potrošnje z namenom povečevanja agregatne potrošnje, kar naj bi posledično povečalo agregatno ponudbo in ponovno zagnalo gospodarstvo.
Naslednja pomembna ugotovitev je, da so davčne oaze eden izmed pomembni krivcev za nastanek svetovne gospodarske krize, njihovo uničenje pa bi pripomoglo k reševanju globalne krize zaradi povečevanja finančne transparentnosti, povečevanja zaupanja v finančni sistem in zaradi preprečevanja gospodarskega kriminala.
Ugotovili smo tudi, da se vse izmed preučevanih držav zavedajo pomembnosti obstoja in nemotenega delovanja podjetij, ki so temelj učinkovitega delovanja gospodarstva. Mnogi davčni ukrepi so tako usmerjeni na podjetja, večinoma so zasnovani tako, da povečujejo likvidnost podjetij, kar je med posojilnimi krizami zelo pomembno. Davčna obveznost v obdobju krize se zmanjšuje, tako da podjetjem ostanejo potrebna sredstva za nemoteno poslovanje, kar pripomore k ohranjanju delovnih mest. Višanje brezposelnosti namreč dodatno prispeva k začaranemu krogu — nižji osebni dohodki prebivalstva pomenijo nižjo osebno porabo, ta znižuje agregatno povpraševanje, kar se kaže v nadaljnjem padcu gospodarske aktivnosti.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, hipotekarna nepremičninska kriza, davčni ukrepi v ZDA, Nemčiji in Sloveniji, davčne oaze, MDS, OECD
Objavljeno v DKUM: 26.07.2010; Ogledov: 2563; Prenosov: 339
Celotno besedilo (771,40 KB) |
9. KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKASimon Križnik, 2009, diplomsko delo Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan.
Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga.
Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov.
Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 3359; Prenosov: 460
Celotno besedilo (615,28 KB) |
