| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPRTJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DAVČNIH UČINKOV
Renata Škedelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga bazira na proučitvi obdavčitve prenosa premoženja samostojnega podjetnika v privatno sfero (gospodinjstvo), ko se odloči zapreti svojo dejavnost. Samostojni podjetnik je oblika poslovnih subjektov, ki se spopada z mnogimi spremembami v svojem življenjskem ciklu, te pa nemalokrat vodijo do zaprtja dejavnosti. Pri slednjem se samostojni podjetnik sooča s povsem drugačno vsebino, nanašajočo na plejado predpisov, povezanimi s prenosom premoženja iz podjetja v gospodinjstvo. Pri tem je potrebno vzeti v obzir strukturo premoženja, proučiti možnost nadaljevanja po drugi pravni osebi, in navsezadnje, izračunati koliko davka je potrebno plačati, če premoženje prenese v gospodinjstvo ter od tam naprej prosto razpolaga z njim. Temu posledično, magistrska naloga izhaja iz teze, da zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika ne zagotavlja univerzalne davčne nevtralnosti. Temeljno vprašanje v magistrski nalogi je, kakšne in koliko davkov mora samostojni podjetnik plačati, če prenese premoženje v svoje gospodinjstvo, na drugo fizično osebo ali na drugo kapitalsko družbo oz. kombinacijo obeh možnosti. Kaj je prava odločitev ob dejstvu, da dejavnost v taki obliki ne more ali ne želi več opravljati, tudi v luči nove pokojninske zakonodaje, ki omogoča nadaljevanje opravljanja dejavnosti od delni vključitvi v obvezno zavarovanje in odpovedi delne pokojnine. Magistrska naloga se osredotoča na zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika. Prvi del naloge predstavlja splošni opis samostojnega podjetnika oziroma njegov pravni in davčni položaj, načine zaprtja dejavnosti, prenos sredstev med njegovim podjetjem in gospodinjstvom ter pravni in davčni položaj samostojnega podjetnika v Avstriji. Drugi del naloge proučuje primer samostojnega podjetnika pri njegovem zaprtju z vidika obdavčitve prenosa njegovega premoženja v gospodinjstvo z dohodnino, davkom na dodano vrednost, davkom na nepremičnine in davkom na motorna vozila, hkrati pa je predstavljen tudi davčni učinek in prihodki fizične osebe, ki razpolaga s premoženjem po zaprtju dejavnosti. Poleg zaprtja dejavnosti samostojnega podjetnika, je v nadaljevanju naloge predstavljen vidik obdavčitve ob delnem ohranjanju njegove dejavnosti. Poudarek je predvsem na prenosu premoženja ob zaprtju dejavnosti v privatno sfero (gospodinjstvo) in primerjava le-tega z avstrijsko ureditvijo.
Ključne besede: samostojni podjetnik, zapiranje s.p., prenos premoženja, obdavčitev nepremičnin, pokoj, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, obračun DDV, statusno preoblikovanje podjetnika, davčni učinki, davčna nevtralnost
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1909; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

2.
DAVČNI UČINKI POSLOVNIH CON NA PRORAČUN OBČIN SPODNJEPOSAVSKE REGIJE
Aleksander Denžič, 2016, magistrsko delo

Opis: Četudi poslovne cone v splošnem prepričanju predstavljajo vse bolj priljubljen razvojni instrument, še vedno obstaja negotovost, povezana z dokazi učinkovitosti investiranih sredstev. Iz tega naslova je bilo moje zanimanje usmerjeno v ugotavljanje davčnega učinka izgradnje poslovnih con na proračun občin spodnjeposavske regije v obdobju po vključitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo. Magistrska naloga odgovarja na temeljno vprašanje, in sicer ali občine spodnjeposavske regije z vlaganjem v izgradnjo poslovnih con uresničujejo zastavljene strateške razvojne cilje, in ali se, posledično, občinska in evropska finančna sredstva, ki so bila vložena v izgradnjo in opremo poslovnih con, dejansko tudi vračajo nazaj v proračun občin skozi davčne prihodke. Z analizo primera sem prikazal davčno-pravne učinke poslovnih con na podlagi vračanja vloženih sredstev v proračune občin prek davčnih prihodkov. S tem namenom sem proučil pravne podlage in s študijo primera analiziral vpliv slovenske davčne zakonodaje na učinke poslovnih con v regiji, ter ob tem primerjal davčne učinke spodnjeposavske regije in regije Zvezna dežela Koroška. Izhajajoč iz analize obsega, zasedenosti in poslovanja poslovnih con v spodnjeposavski regiji, le-te ne uresničujejo deklariranih zastavljenih razvojnih ciljev. Posledično temu, večina poslovnih con v spodnjeposavki regiji, za razliko od občin v Zvezni deželi Koroški, nima pozitivnega davčnega učinka. Tovrstna analiza oziroma primerjalna analiza za obravnavane občine spodnjeposavske regije ter Zvezne dežele Koroške doslej še ni bila opravljena. Prispevek naloge je izvirne narave in lahko pripomore k odločitvam o nadaljnjih izgradnjah poslovnih con v Posavju in širše v Republiki Sloveniji, saj je v nalogi predstavljen model ugotavljanja učinkovitosti poslovnih con z vidika davčnih učinkov mogoče prenesti tudi na druge občine/regije. Hkrati pa ima študija tudi praktično uporabno vrednost predvsem za vodstva občin spodnjeposavske regije.
Ključne besede: regionalna politika, poslovne cone, davčni učinki, finančni učinki, proračun, razvojni cilji, spodnjeposavska regija, Zvezna Dežela Koroška.
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 663; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici