Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Ključne besede: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1358; Prenosov: 97
Celotno besedilo (348,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: Slovenija, davčni sistemi, davki, dohodnina, obdavčenje, dvojno obdavčenje, manager, nagrade, plače
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 9972; Prenosov: 139
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: Slovenija, gradbeništvo, podjetje, poslovanje podjetja, uspešnost poslovanja, davčni sistemi, davki, spremembe, računovodstvo, standardi, case study, Gradbenik
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 964; Prenosov: 101
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: POVZETEK Z vidika ekonomistov je javna uprava proizvodnja dobrin in storitev, namenjenih zadovoljeva¬nju potreb potrošnikov – državljanov. Kot del javne uprave predstavlja državna uprava državo kot skupnost ljudi, ki živi na določenem območju in zadovoljuje njihove potrebe, hkrati pa izvršuje državno prisilo. Javni sektor pa je zbir vseh javnih organizacij, ki opravljajo družbene in gospodarske javne dejavnosti, pri čemer gre za dejavnosti po netržnih načelih. Tako javna kot državna uprava se v celoti financirata iz proračuna, to pa pomeni, da njuno financiranje ne temelji na učinkovitosti in uspešnosti, njun obstoj ni odvisen od poslovne uspešnosti (dobička). E-uprava kot e-poslovni model rešuje odsotnost konkurence (ta je posledica monopolnega položaja javnega sektorja pri nudenju obveznih storitev občanom in podjetjem) tako, da skuša težnjo po dobičku nadomestiti s težnjo po čim nižjih stroških ob upoštevanju potreb uporabnikov, odsotnost konkurence pa nadomestiti s spremljanjem učinkovitosti in uspešnosti ter medsebojnim primerjanjem posameznih organizacij javne uprave. Celovito povezan in na poslovnem modelu temelječ sistem, ki zagotavlja optimalne možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodane vrednosti tako same organizacije kot tudi z njo povezanih poslovnih partnerjev je celovita poslovnoinformacijska rešitev. Poleg izvajanja osnovne funkcije, tj. računalniške obdelave podatkov, omogočajo celovite poslovno¬informacijske rešitve tudi integracijo poslovanja za učinkovito podporo poslovnim procesom ter njihove racionalizacije in standardizacije na vseh ravneh organizacijske strukture. Uvajanje celovitih poslovnoinformacijskih rešitev predstavlja enega ključnih vzvodov za nujno potrebno prenovo in reorganizacijo poslovanja. Prenova najpogosteje temelji na prenosu tako imenovane najboljše prakse, ki je zajeta v teh rešitvah. Namen uvajanja celovitih poslovnoinformacijskih rešitev v javni upravi je podpora njenemu poslovanju za zagotovitev urejenega in transparentnega poslovanja javne uprave tako, da bodo vsi postopki pravilno izvedeni in tudi ustrezno dokumentirani. Posledica takšnega poslovanja je učinkovitejša in za uporabnika storitev prijaznejša javna uprava. Magistrsko delo smo razdelili na dva vsebinska dela – na teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem državne uprave, javne uprave in javnega sektorja po različnih avtorjih. Na podlagi teh opredelitev smo v nadaljevanju izpeljali opredelitev pojma e-uprava in jo prikazali kot poseben e-poslovni model. Za potrebe magistrskega dela smo opredelili še pojem in namen ter pomen upravljanja dokumentarnega gradiva v javni upravi, saj prav slednje pokriva področje dela, kjer je dokument v fizični ali elektronski obliki začetek in konec poti tega dokumenta, ki je sicer kot vhodni ali izhodni dokument rezultat drugih procesov v poslovanju javne uprave. Zaradi stroge normativne ureditve upravljanja z dokumentarnim gradivom v javni upravi smo predstavili najbolj pomembne tuje in domače pravne vire, ki to področje pravno urejajo. Ker smejo državni organi za upravljanje dokumentarnega gradiva uporabljati samo informacijske rešitve, te pa morajo prav tako ustrezati strogim normativnim predpisom, smo predstavili tudi informacijske sisteme za upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi in zakonske zahteve zanje. Teoretični del smo zaključili z orisom celovitih poslovnoinformacijskih rešitev s poudarkom na posebnostih le-teh, to je na prenovi poslovnih procesov, opozorili pa smo tudi na posebnosti prenove procesov v e-upravi. V empiričnem delu magistrskega dela smo prikazali integracijo e-dokumentov v celovito poslovnoinformacijsko rešitev, ki jo implementira Davčna uprava Republike Slovenije, sicer organ v sestavi Ministrstva za finance. V uvodnem delu tega dela naloge smo najprej predstavili Davčno upravo, za tem pa standardno celovito poslovnoinformacijsko rešitev za davčne uprave, ki jo Davčna uprava implementira, s
Ključne besede: Ključne besede: javna uprava, državna uprava, javni sektor, e-poslovanje, e-uprava kot e-poslovni model, upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi, informacijski sistemi za upravljanje z dokumentarnim gradivom, celovite poslovnoinformacijske rešitve, prenova poslovnih procesov, DURS, davčni procesi in e-dokumenti, ePIS, eDIS, integracija ePIS-eDIS.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2012; Ogledov: 2291; Prenosov: 338
Celotno besedilo (3,05 MB)

Ključne besede: varstvo okolja, financiranje, odpadne vode, zakonodaja, ekonomski vidik, ekologija, socialna ekologija, davčni sistemi, ekosistemi, ekološko ravnotežje, problematika, reševanje problemov, naravni viri, Slovenija, Evropska unija, operativni plani, zrak, voda, takse, okolje, politika okolja, ekološko ravnotežje, institucionalizem, odpadki, goriva, guma, embalaža, energija, davki, emisije, obdavčenje, onesnaževanje okolja, usklajevanje, harmonizacija, davčna politika, cilj, finančni instrumenti
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 3092; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,13 MB)