| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Javne finance v Republiki Severni Makedoniji
Goran Projkov, 2020, diplomsko delo

Opis: Ključni dejavnik za gospodarsko delovanje in razvoj vsake države predstavlja uspešno upravljanje njenih javnih financ. Te zajemajo različne aktivnosti, kot so zbiranje javnofinančnih sredstev, prerazdeljevanje ter poraba javnofinančnih sredstev z namenom zagotavljanja večje gospodarske rasti in s tem zagotavljanja višje kakovosti življenja njenih prebivalcev. Za uspešno upravljanje javnih financ se trudi tudi Republika Severna Makedonija (RSM). Namen diplomskega projekta je predstaviti položaj javnih financ v RSM pred globalno gospodarsko in finančno krizo leta 2008, stanje v letih krize in položaj javnih financ danes, predstaviti še posebej davčni sistem RSM ter orisati reformne procese na tem področju. V diplomskem projektu smo si zastavili eno hipotezo, in sicer da je davčni sistem RSM primerljiv z razvitimi državami. Z raziskovanjem smo postavljeno hipotezo ovrgli, saj se je izpostavilo, da ima RSM precej nizke davčne stopnje v primerjavi z državami EU, kjer so davčne stopnje zelo visoke in so za državo v razvoju, kot je RSM, težko dosegljive. Drugi dokaz so poročila mednarodnih organizacij, iz katerih razberemo, da je RSM delno pripravljena na področju obdavčenja in da ne izpolnjuje pogojev, ki naj bi jih razvit sodobni davčni sistem izpolnjeval. RSM se vse od leta 2007 srečuje tudi s težavo naraščanja javnega dolga. Naraščanje dolga je posledica dveh kriz, prve v letu 2008 in trenutne svetovne zdravstvene krize, povezane s koronavirusom.
Ključne besede: javne finance, Republika Severna Makedonija, davčni sistem
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (871,91 KB)

2.
Davčne oaze in obdavčitev poklicnih športnikov
Alan Hočevar, 2018, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta medije polnijo članki in prispevki o velikih davčnih utajah najbolj znanih profesionalnih športnikov, kot sta Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Zaradi aktualnosti teme v javnosti smo se odločili, da raziščemo razloge in načine, kako se profesionalni športniki izogibajo plačilu visokih davkov. Profesionalni športniki se zaradi visokih davkov znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, zaradi česar so njihovi dohodki obdavčeni po najvišjih stopnjah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se profesionalni športniki problematike visokih davkov lahko lotijo na dva načina. En način je, da davčno rezidentstvo prijavijo v državi z nizkimi davčnimi stopnjami. To je način, ki je uporaben za profesionalne športnike, ki se ukvarjajo z individualnimi športi, saj niso kot npr. nogometaši vezani na državo kluba, za katerega igrajo, ampak lahko trenirajo sami (brez sotekmovalcev), kjerkoli na svetu. Drug način, ki se ga poslužujejo (in je sedaj tudi medijsko odmeven) je odvajanje dela svojega dohodka na davčne oaze. Tega načina se večinoma poslužujejo športniki ekipnih športov, saj so zaradi izbranega športa vezani na svoje soigralce in tako tudi na klub, za katerega igrajo. Da bi preverili, koliko lahko športniki profitirajo z odvajanjem dela dohodka na davčne oaze, smo se lotili primerjave obdavčitve v državah s tradicionalnim davčnim sistemom in jih primerjali z obdavčitvami v davčnih oazah. Izračuni naše raziskave so pokazali, da je obdavčitev v davčnih oazah nižja kot obdavčitev v državah s tradicionalnim davčnim sistemom. Zaradi tega se športnikom, ki se ukvarjajo z individualnimi športi in športnikom, ki se ukvarjajo z ekipnimi športi, splača, da del svojega dohodka odvajajo na davčne oaze. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da države s tradicionalnim davčnim sistemom, kljub višjim davčnim stopnjam, športnikom nudijo številne druge ugodnosti, ki pa se nanašajo predvsem na njihovo življenje po končani profesionalni karieri. Te ugodnosti so numerično težko merljive, so pa velikokrat razlog prijave (ohranitve) davčnega rezidentstva v državah s tradicionalnim davčnim sistemom.
Ključne besede: Davki, davčni sistem, davčne oaze, obdavčitev profesionalnih športnikov, utaja davkov
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 483; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (798,15 KB)

3.
Izbrani problemi na področju goljufij pri ddv
Maja Brandšteter, 2018, diplomsko delo

Opis: Po ocenah Evropske komisije znaša primanjkljaj pri samo čezmejnem trgovanju kar 50 milijard prihodkov držav članic, kateri je nastal zaradi nezakonitih dejavnosti, kot so davčne goljufije. Vrzel pri pobiranju davka na dodano vrednost je leta 2015 znašala 152 milijard evrov. Evropska komisija se zaveda resnih problemov, ki so nastali vse od leta 1993, ko je bil vzpostavljen obstoječ sistem davka na dodano vrednost, ti so nastali zaradi zastarelega sistema in razvoja v gospodarstvu. Slednje je razlog, da je Komisija ukrepala in pripravlja nove predloge, ki predstavljajo daleč najbolj obsežno reformo na področju sistema davka na dodano vrednost. Predlogi so zapisani v akcijskem načrtu, ki ga je Komisija pripravila leta 2016. V diplomski nalogi smo si zato zadali cilj raziskati pomanjkljivosti davčnega sistema, iz kakšnega razloga prihaja do tako velikih zneskov primanjkljaja prihodkov, raziskati nekaj rešitev, ki bi se uvedle, da bi se doseglo zmanjšanje števila davčnih goljufij in kaj bi to pomenilo za države članice. Pred samo raziskavo pa je potrebno opredeliti izraz davčna goljufija, kakor tudi pojasniti, na kakšni podlagi veljajo trenutna pravila davčnega sistema Evropske unije.
Ključne besede: davčna goljufija, davek na dodano vrednost, davčni sistem, pomanjkljivosti davčnega sistema, predlogi izboljšave davčnega sistema EU.
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 442; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (524,85 KB)

4.
Davčne oaze, davčna konkurenca in izpad davčnih prihodkov
Gregor Vrhovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se na podlagi analize znanstvene in strokovne literature ukvarja z analizo metod izkoriščanja davčnih ugodnosti v davčnih oazah s strani pravnih in fizičnih oseb ter z družbenimi stroški takšnega delovanja. Študija primera davčnega izogibanja korporacije Google je služila namenu konkretizacije omenjene analize. Davčne oaze so v delu sicer obravnavane v kontekstu širšega fenomena mednarodne davčne konkurence. Na koncu delo preuči še ukrepe mednarodnih organizacij proti negativnim učinkom davčnih oaz. Ugotovljeno je, da izkoriščanje možnosti davčnih ugodnosti, ki jih nudijo davčne oaze vodi v izpad davčnih prihodkov - po poročilu OECD je davčno izogibanja preko davčnih oaz zgolj v letu 2014 povzročilo od 140 do 200 milijard velik izpad davčnih prihodkov tudi na globalni ravni. Nakazan je tudi vpliv takšnega delovanja na povečanje ekonomske neenakosti in revščine. Ugotovljeno je, da krepitev mednarodne davčne konkurence oblikuje t.i. »davčno dirko proti dnu«. Nadalje, ugotovljeno je, da ukrepi na področju boja proti škodljivim vplivom davčnih oaz niso dovolj učinkoviti. Ključen razlog za njihovo neučinkovitost je, da delujejo v skladu s trenutnim mednarodnim davčnim sistemom in ga ne spreminjajo v zadostni meri. Ugotovljeno namreč je, da je potrebna temeljita sprememba obstoječega mednarodnega davčnega sistema, saj ta več ni primeren za sedanje globalno-ekonomske razmere.
Ključne besede: davčne oaze, mednarodna davčna konkurenca, »davčna dirka proti dnu«, izpad davčnih prihodkov, Google, mednarodni davčni sistem, globalizacija.
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 559; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

5.
Davčna pravičnost
Anja Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Pojem pravičnosti se pojavlja v mnogih najpomembnejših pravnih aktih, vključno z Ustavo Republike Slovenije ter Pogodbo o delovanju Evropske Unije. Kljub temu, je njena natančna definicija razprava mnogih filozofov, teologov in pravnikov. Vsi pravni sistemi si morajo prizadevati ohraniti ideal pravičnosti s poštenim in pravilnim upravljanjem zakonodaje, pa vendar to predstavlja največji izziv vsake zakonodajne oblasti, tako danes kot v zgodovini. Zagotavljanje pravičnosti je predpogoj za dobro delovanje vsake države in njeno stabilnost. Nič ni bolj pomembno, kot zaupanje državljanov v sodne in zakonodajne procese, ki ščitijo temeljne človekove pravice in zagotavljajo enakopravnost ter pravično obravnavo. Pri obdavčitvi gre za plačilo v obliki uvedbe obveznih dajatev. Cena s katero se sofinancira infrastrukturo in storitve zagotovljene s strani države. Skoraj povsod po svetu je plačevanje davkov primarna obveza vseh davčnih subjektov. Gre za neizogibno davčno obremenitev, zato je nujno stremeti k temu da je le ta pravično porazdeljena. To pomeni da morajo vsi davčni subjekti (pravne in fizične osebe) plačati ustrezen znesek davka in s tem enako prispevati k delovanju družbe. Davčne pravičnosti ni mogoče doseči v absolutnem obsegu, vendar pa se je država dolžna nagibati k čim bolj optimalni obdavčitvi z vidika najbolj preprostega davkoplačevalca ter k preprečevanju davčnih zlorab, ki ustvarjajo vedno večje javnofinančne primankljaje. Davčna pravičnost danes predstavlja globalni problem predvsem zaradi odprtega trga in prostega pretoka kapitala, ki zaradi neusklajenih mednarodnih davčnih sistemov lahko hitro uide izpod nadzora. Nepravični davčni sistem, ki take zlorabe dopušča lahko ošibi socialno, ekonomsko in gospodarsko funkcijo države. Vprašanje s katerim se sooča tako Evropska Unija, Republika Slovenija in ostale države po svetu je kako zaščititi poštene davkoplačevalce z doseganjem večje davčne pravičnosti in izboljšati davčno politiko, ki bi se odražala v učinkovitem in pravičnem davčnem sistemu, višji stopnji davčne morale in boljšem gospodarstvu in socialni funkciji države. Najboljši odgovor po mnenju teoretikov je v pregledni in razumljivi davčni zakonodaji brez očitnih davčnih vrzeli v korist izbranim, vertikalni in horizontalni izenačenosti davčnih subjektov, postopkovni pravičnosti, odgovornem delovanju javne uprave, pravični izmenjavi med odvedenimi davki in pridobljenimi koristmi, učinkovitem davčnem nadzoru, zmanjšani davčni tajnosti ter primernem sankcioniranju velikih davčnih zlorab.
Ključne besede: Davek, obdavčitev, enakost, davčna pravičnost, davčna morala, etika obdavčitve, davčni sistem, davčna politika, davčni zavezanec, davčna zloraba
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 1090; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (974,64 KB)

6.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 924; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
Javna objava davčnih dolžnikov kot ukrep proti plačilni nedisciplini
Špela Oblak, 2017, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina na področju davkov je v Sloveniji postala velik problem. Davki so ena glavnih in osnovnih oblik državnih prihodkov in so, skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki, instrument ekonomske in socialne politike države, zato je plačevanje davkov nujno potrebno za njeno delovanje. Zagotavljanje plačilne discipline je naloga civilnega prava, zato mora država vzpostaviti pravno ureditev, ki dolžnike spodbuja k rednemu in pravočasnemu izpolnjevanju obveznosti. Plačilo davka večkrat postane breme, zato si davkoplačevalci na različne načine prizadevajo zmanjšati negativne posledice obdavčitve. V primeru, da zavezanec za davek svoje obveznosti ne poravna v dogovorjenem roku, se z vidika fiskalnih administracij obravnava kot davčni dolžnik, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja njegov davčni dolg. Plačilno nedisciplino lahko pripisujemo nizki davčni morali, razloge pa lahko iščemo tudi pri neustrezni zakonodaji. Vlada je na področju davčne plačilne nediscipline sprejela nekaj ukrepov, eden izmed njih je tudi javna objava seznama davčnih dolžnikov, ki ga bom podrobneje opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, davčni sistem, davčna plačilna nedisciplina, davčni dolžniki, davčna morala, javna objava davčnih dolžnikov, ukrepi proti plačilni nedisciplini, javna objava in poseg v človekove pravice.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 833; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (675,70 KB)

8.
Davčni vidiki financiranja start-up podjetij v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami
Polona Poznič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti davčno neenakost lastniških in dolžniških virov financiranja in vpliv takšne davčne ureditve na razvoj start-up podjetij. Financiranje zgodnjih faz razvoja podjetja se razlikuje od financiranja podjetij v zrelih fazah življenjskega ciklusa, saj imajo start-up podjetja zaradi večje tveganosti otežen dostop do tradicionalnih virov financiranja. Davčni sistemi v večini držav spodbujajo dolžniško financiranje preko odbitka obrestnih odhodkov na prejeto posojilo, medtem ko ne predvidevajo te možnosti tudi za donos na kapital, ki je predmet obdavčitve tako v primeru izplačila kapitalskih dobičkov kot izplačila dividend. Zaradi dvoma v upravičenost takšne davčne obravnave lastniških in dolžniških virov financiranj so nekatere države že uvedle mehanizme, ki delujejo v smeri zagotovitve davčne enakosti. Mehanizmi, ki zmanjšujejo davčno neenakost med dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja gredo ali v smeri omejitve odbitka obrestnih odhodkov od davčne osnove (sistem CBIT) ali v smeri uvedbe odbitka za lastniške vire financiranja (sistem ACE) oziroma v smeri kombinacije obeh vrst. Ker so tradicionalni viri financiranj za inovativna start-up podjetja ponavadi težje dostopni, se v zadnjem času pojavljajo različne možnosti nebančnega financiranja preko t.im. platform za množično financiranje in skladov tveganega kapitala. Zaradi relativno novega načina financiranja se tako pravna kot davčna zakonodaja, ki urejata področje alternativnih virov financiranja dopolnjujeta skladno z razvojem teh oblik financiranja.
Ključne besede: start-up podjetje, viri financiranj, obdavčitev dividend, obrestni davčni ščit, davčni odtegljaj, sistem ACE, sistem CBIT, množično financiranje, tvegani kapital
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1170; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
DODATNA POKOJNINSKA ZAVAROVANJA NA IRSKEM IN V VELIKI BRITANIJI - VPLIV OBDAVČITVE IN TRENDI RAZVOJA
Anita Smole, 2016, magistrsko delo

Opis: Dodatna pokojninska zavarovanja oz. dodatne pokojninske sheme so pomembna oblika varčevanja za starost. V okviru tega je potrebno ločiti dve obdobji, in sicer obdobje varčevanja in obdobje črpanja pravic iz pokojninskih shem, ki ju predmetna naloga podrobno obravnava z davčnopravnega vidika. V magistrski nalogi sta predmet obravnave pregled relevantnih določb prava EU in sodne prakse sodišča EU na tem področju, ter poglobljena analiza davčnopravne ureditve dodatnih pokojninskih shem v Veliki Britaniji in na Irskem, s poudarkom na davčni obravnavi vplačanih prispevkov s strani člana ali delodajalca. S proučitvijo britanske in irske davčne ureditve tega področja se ugotavljata morebitna neenakost glede obdavčitve članov z vidika prava EU ter raven davčne stimulativnosti oziroma interes izbranih držav članic EU za odlog davčnih obveznosti v fazo izplačevanja sredstev iz pokojninskih shem.
Ključne besede: dodatna pokojninska zavarovanja, pokojninske sheme, obdavčitev, Velika Britanija, Irska, Evropska unija, davčne olajšave, EET davčni sistem, Sodišče EU, sodna praksa
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 454; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

10.
Razlike v oceni davčne morale med slovenskimi podjetniki in njihovimi računovodji
Sabina Tomašević, 2016, diplomsko delo

Opis: Davkoplačevalci so vedno mnenja da so davki previsoki in zato iščejo razne načine da bi se jim izognili oziroma da bi zmanjšali davčno obveznost. Država pobira različne davke ampak najbolj priljubljen za utajo je davek na dodano vrednost. Izpolnjevanje davčnih obveznosti je odvisno od davčne morale. Davčna morala je opredeljena kot notranja pripravljenost davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo v skladu s predpisi. Ali jih dejansko izpolnjujejo v skladu s predpisi ali ne je odvisno od veliko različnih dejavnikov. Poleg tega, dejavniki vplivajo na vsakega posameznika različno. V naši diplomski nalogi smo izmerili davčno moralo davčnim zavezancem in oceno primerjali z oceno njihovih računovodij. Ker je plačevanje davkov delikatna tema o kateri zavezanci ne govorijo radi in ker smo želeli čim bolj resnične podatke smo se merjenja lotili iz različnih vidikov. Podatke ki smo jih dobili s pomočjo anket smo primerjali z zbranimi finančnimi podatki in ugotovili razlike v oceni.
Ključne besede: davki, davčni zavezanec, davčna morala, davčni sistem, davčna utaja
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (883,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici