| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PRENOS SEDEŽA HOLDING PODJETJA V DAVČNO OAZO-NA PRIMERU KD GROUP
Maja Sušec, 2010, diplomsko delo

Opis: Offshore centri oziroma davčne oaze so države s privilegiranim davčnim statusom in predstavljajo davčno konkurenco tradicionalnim državam, ki ne morejo obstajati brez pobiranja davkov. Prav zaradi njih so le-te pod nenehnim pritiskom zniževanja davkov, predvsem na kapital, saj ta najlažje pobegne v davčno prijaznejšo državo. Iz tega razloga pa države s tradicionalnim davčnim sistemom uvajajo predpise, s katerimi želijo preprečiti beg kapitala v proste cone in z dodatno obdavčitvijo izničijo ugodnosti te selitve. Teh predpisov je namreč vse več in so vse strožji. Res pa je, da vse države nikoli ne bodo enako zanimive in vabljive za tuje investitorje. Optimiranje davčnih obveznosti je vsekakor dinamičen, aktiven in večplasten proces, pri čemer je potrebno upoštevati tako makroekonomske kot mikroekonomske pogoje optimiranja davčnih obveznosti. Izbira ustrezne davčne strategije in politike je zahtevno delo, h kateremu bi moral pristopiti management vsakega podjetja. V diplomskem delu raziskujem konkretne prenose premoženja v različne offshore centre, predvsem sem se osredotočila na prenose lastništva družbe KD d.d. Kakor mnogi managerji v Sloveniji, so tudi vodilni iz družbe KD domnevno prenašali svoje lastniške deleže v davčne oaze in se na tak način izognili visoki obdavčitvi v Sloveniji. Podrobno sem raziskala kdo so največji lastniki družbe in kako naj bi si prenašali deleže iz Slovenije v različne davčne oaze in nazaj v matično državo. Pomembne ugotovitve so bile tudi posledice prenosa premoženja iz matične države v davčno oazo, prav tako pa sem predstavila različne bonitete, ki jih pridobi družba oziroma fizična oseba, če prenese svoj sedež podjetja ali svoje premoženje v davčno ugodnejše okolje.
Ključne besede: davčne oaze, davčna konkurenca, tradicionalni davčni sistem, »beg kapitala«, optimiranje davčnih obveznosti, davčna strategija, prenos lastništva, prenos premoženja, prenos sedeža.
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2218; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (730,14 KB)

2.
ELEKTRONSKO DAVČNO POSLOVANJE IN DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Barbara Frešer, 2011, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje pomeni sklepati posle elektronsko. Temelji na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov, vključno z besedilom, glasom in sliko. Elektronsko poslovanje je poslovanje, ki presega meje ene organizacije in temelji na izmenjavi podatkov med računalniki. Je splošen izraz za elektronski način opravljanja dejavnosti s pomočjo elektronskega sporočanja. Elektronsko poslovanje je v Republiki Sloveniji urejeno z zakoni in drugimi predpisi. Vsi udeleženci imajo pravno varstvo, ki je v celoti enakovredno papirnemu poslovanju. Elektronsko vloženi dokumenti so enakovredni dokumentom v papirni obliki, oddanim v vložišču. Davčna uprava se zaveda občutljivosti davčnega poslovanja. Zanesljiva politika varovanja zasebnosti davčnega zavezanca in njihovih podatkov je zato ena temeljnih načel elektronskega načina poslovanja. Portal eDavki omogočajo udobno, preprosto in varno izpolnjevanje ter oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika doma ali v pisarni. eDavki so javno dostopni spletni servis za elektronsko davčno poslovanje, s katerim prijavljeni uporabniki poslujejo z Davčno upravo RS. Postopek registracije v eDavke je sestavljen iz treh korakov: pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila, prevzem in namestitev digitalnega potrdila, prijava v sistem eDavki. Davčna uprava Republike Slovenije si bo še naprej prizadevala za vzpostavitev enega najbolj poštenih in učinkovitih sistemov za prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti v Evropski uniji. Okolje, v katerem delujejo, je zapleteno in se neprestano spreminja in Davčna uprava se mora spreminjati z njim. Razširili bodo nabor njihovih metod in ukrepov na področju davčnega nadzora in preiskav, sankcionirali nezakonita ravnanja in brez odlašanja ukrepali pri izterjavi davčnega dolga.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, davčni informacijski sistem, elektronsko davčno poslovanje, eDavki, Davčna uprava RS, digitalno potrdilo, elektronski podpis, davčni obrazec
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2083; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

3.
MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V DAVČNI UPRAVI
Anja Hudernik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Dandanes se tudi v davčni upravi podobno kot v ostalih organizacijah zavedajo, da je učinkovitost in uspešnost njihovega delovanja odvisna predvsem od sposobnih, strokovno usposobljenih in visoko motiviranih zaposlenih. Tako je zapisano tudi v Poslovni strategiji davčne uprave, kjer je v četrtem strateškem cilju posebna pozornost namenjena razvoju uslužbencev. Za uspešno motiviranje zaposlenih je potrebno poznati njihove potrebe, jih nagraditi s privlačnimi nagradami, natančno postaviti cilje in naloge dela, uskladiti nagrade z delovno uspešnostjo posameznika, jim dajati ustrezne povratne informacije o njihovem delu ter jim zagotoviti poznavanje samega sistema ter predvsem vero v njegovo pravičnost. Varčevalni ukrepi Vlade Republike Slovenije, ki zasledujejo cilje znižanja stroškov dela v javnem sektorju in posledično zmanjšanje števila zaposlenih, nižanje plač in drugih prejemkov, ukinitev uspešnosti itd., nas spodbujajo k razmišljanju, na kakšen način motivirati uslužbence, jih zadržati v okviru svojih organizacij in jih hkrati usposobiti oziroma razvijati, da bodo pri opravljanju svojih nalog in zadolžitev izkazovali nadpovprečno zavzetost, pripadnost in željo po razvijanju dodatnih kompetenc in znanj. Nedvomno je, da obstaja kar nekaj motivacijskih dejavnikov za zaposlene v davčni upravi, ki pomembno vplivajo na stopnjo motivacije in zavzetost zaposlenih. Zaradi številnih posebnosti in vedno novih vladnih omejitev pa je čutiti nezadovoljstvo in nemotiviranost uslužbencev, ki uresničujejo cilje in poslanstvo davčne uprave.
Ključne besede: motivacija, davčni uslužbenci, plačni sistem, ocenjevanje, napredovanje, nagrade
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1382; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (800,39 KB)

4.
INFORMATIZACIJA PROCESOV DAVČNE UPRAVE Z UVEDBO E-POSLOVANJA
Anamarija Avbar, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance. Opravlja naloge davčne službe kot je pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev, opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju. Elektronsko poslovanje je postalo del našega vsakdana. V magistrski nalogi sem proučevala, kako se je v zadnjih letih razširilo elektronsko davčno poslovanje. Davčna uprava je vzpostavila internetni portal eDavki v letu 2003. Gre za sodobno elektronsko davčno poslovanje, ki nudi številne prednosti, tako uporabnikom kot zaposlenim. Uporaba portala je brezplačna, uporabnik mora imeti le osnovno računalniško opremo, namestitev digitalnega potrdila ter prijavo v sistem. Od 1.1.2009 morajo vsi poslovni subjekti davčne obračune oddajati v elektronski obliki preko sistema eDavki. Sistem ima že vgrajene kontrole, ki onemogočajo oddajo računsko nepravilnih obračunov in zavezanca opozorijo na logične napake. Na tej podlagi so se kontrolorji bolj usmerili v vsebinsko kontrolo obračunov. Postopoma se je razvijala vsebinska kontrola davčnih obračunov pri davčnem organu tako imenovani »desk audit«. Povečanje števila ugotovljenih nepravilnosti je predvsem posledica uvedbe elektronskega poslovanja in posledične razbremenitve kontrolorjev ročnega vnosa obračunov
Ključne besede: Davčna uprava, elektronsko poslovanje, davčni zavezanci, elektronsko davčno poslovanje, desk audit, sistem eDavki
Objavljeno: 20.09.2011; Ogledov: 1953; Prenosov: 82
URL Povezava na celotno besedilo

5.
OBDAVČITEV DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EVROPSKO UNIJO
Viktorija Sršen, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu govorimo o obdavčitvi dejavnosti samostojnega podjetnika v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo. Mnogi posamezniki v Sloveniji, ki imajo dobro poslovno idejo se odločijo za opravljanje podjetniške dejavnosti kot samostojni podjetniki, predvsem zaradi enostavne, hitre in brezplačne ustanovitve. Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodek fizičnih oseb, zato je z vidika prebivalstva zelo pomembno dobro poznavanje davčne zakonodaje. Večina davkoplačevalcev stremi k čim manjšemu plačilu davkov, kar lahko dosežejo s poznavanjem davčnih stopenj, davčnih olajšav, davčnih oprostitev. Davčne stopnje so pomembne tako z vidika davkoplačevalcev kot z vidika države. Za davkoplačevalce predstavljajo pomembno sredstvo za zmanjšanje davčne obveznosti, za državo pa predstavljajo pomembno sredstvo za doseganje političnih, ekonomskih in socialnih ciljev. Če je davčna stopnja nižja, pomeni večjo davčno konkurenčnost ter več tujih investicij, s tem pa višjo gospodarsko rast.
Ključne besede: dohodnina, samostojni podjetnik, davek od dohodka fizičnih oseb, davčni sistem, davki, davčna stopnja, davčna olajšava, davčne oaze, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1231; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (339,08 KB)

6.
OBDAVČITEV PRAVNIH OSEB IN OLAJŠAVE V LETU 2010
Andreja Rokavec, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Davčni sistem Republike Slovenije je dokaj zapleten in ima več različnih interpretacij, kar večkrat pomeni oteženo delo. V Sloveniji področje obdavčitve pravnih oseb obravnava Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, ki je prišel v veljavo leta 2007,in ima vsako leto spremembe posameznih členov in razne dopolnitve, za čim boljši davčni sistem, s katerim Slovenija ureja obveznosti plačevanja davka od dohodka pravnih oseb. ZDDPO-2 ali Zakon o davku od dohodka pravnih oseb ureja in določa temeljna področja obdavčevanja dohodka pravnih oseb:  Področje opredelitve davčnega zavezanca in davčnih obveznosti;  Področje davčnih oprostitev za nekatere davčne zavezance, ki so določeni;  Področje opredelitve predmeta obdavčitve in določitev davčnega obdobja;  Področje opredelitve davčnih osnov in načina njenega ugotavljanja;  Področje davčnih olajšav;  Področje opredelitve in določitve davčne stopnje;  Področje odpravljanja dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidentov iz virov izven Republike Slovenije;  Področje obračunavanja in plačevanja davka;  Področje obdavčitve dohodkov z viri v Sloveniji.
Ključne besede: : Pravne osebe, davek, obdavčitev pravnih oseb, davek od dohodka pravnih oseb, Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, davčna stopnja, davčna osnova, rezidenti in nerezidenti Slovenije, davčne olajšave v Republiki Sloveniji, davčni sistem Avstrije, davčne olajšave v Republiki Avstriji.
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1403; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (248,03 KB)

7.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE MED SLOVENIJO IN POTRUGALSKO
Tamara Čander, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Evropska unija urejanje davkov prepušča državam članicam, skupna so le določena načela, po katerih se morajo države članice ravnati. Tako vlade držav članic nosijo odgovornost za raven neposrednega obdavčevanja. Davčni sistem ni zasnovan na vnaprej definiranih načelih in principih, temveč je odraz kompromisa različnih političnih sil, ki so podvržene zgodovinskemu razvoju in željam po uvajanju novih dajatev. Slovenija in Portugalska sta zaradi zahtev Evropske unije po harmonizaciji davčnih sistemov in teženj gospodarstva, davčno področje že večkrat reformirali. Kljub tem težnjam, pa se državi razlikujeta v enoti obdavčenja, davčnih stopnjah in dohodninskih razredih, olajšavah ter socialnih prispevkih. Z administrativnega vidika med njima ni bistvenih razlik. Slovenija in Portugalska imata sklenjen sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčenja, kar omogoča pravičnejšo obdavčitev nerezidentov. Bistvene ugotovitve so, da lahko Portugalci uveljavljajo dodatne olajšave, ki jih ZDoh-2 ne pozna ali pa so po IRS njihovi zneski višji kot za slovenske državljane po ZDoh-2. Enota obdavčenja v Sloveniji je posameznik, na Portugalskem pa družina, kar zagotavlja večje prihranke, predvsem pri zakoncih, katerih dohodki se močno razlikujejo. Socialni prispevki v Sloveniji znašajo skupno 38,2%, na Portugalskem pa 34,75%, pri čemer so prispevki delojemalcev na Portugalskem samo 11%, v Sloveniji pa 22,1 %. Manjši socialni prispevki, višje davčne olajšave ter večje število dohodninskih razredov vodijo do manjših zneskov za plačilo dohodnine in večje plače za izplačilo. Predlagamo, da se v Sloveniji stopnja prispevkov zniža in da se uvede zgornja meja zneska za plačilo. Prav tako je potrebno urediti dohodninske razrede in prehode med njimi.
Ključne besede: davčni sistem, dohodnina, rezident/nerezident, dohodki iz zaposlitve, enota obdavčenja, davčna stopnja, akontacija dohodnine, socialni prispevki
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1704; Prenosov: 133 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (986,98 KB)

8.
FINANČNI VIRI LOKALNIH OBLASTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Neli Bradaschia, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu sem preverila skladnost sistema financiranja lokalne samouprave v Sloveniji z osnovnimi načeli teorije decentralizacije in smernicami Evropske listine o lokalni samoupravi. Pri tem sem se osredotočila na finančne vire lokalnih oblasti v Sloveniji in raven pokrivanja stroškov za izvajanje pristojnosti lokalnih oblasti z dodeljenimi sredstvi, izračunanimi na podlagi Zakona o financiranju občin /ZFO-1/ iz leta 2006. Izsledki analiz kažejo, da na agregatni ravni dejanski sistem zagotavlja, da imajo lokalne skupnosti v Sloveniji bolj ali manj dovolj sredstev za kritje dejanskih stroškov, vendar se nekatere skupine občin (npr. večje mestne občine, občine z večjim številom starejših ljudi itn.) soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, medtem ko so druge skupine občin v enakem obdobju dobile več finančnih sredstev, kot jih potrebujejo za izvajanje lastnih pristojnosti in nalog.
Ključne besede: lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, finančni viri, davčni sistem, Slovenija
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 1761; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Dejavniki davčnega umika
Franc Žibert, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: davčni sistem, siva ekonomija, davčna zatajitev, nevtralni davek, davčni umik
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1942; Prenosov: 125
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici