1. Finančni nadzor pri obvladovanju sive ekonomije za preprečevanje davčnih utajLucija Krajnc, 2018, magistrsko delo Opis: Siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak tudi družbeni pojav, ki je del našega vsakdana. Zanjo ne obstaja samo ena opredelitev. Zaradi razsežnosti pojava jo avtorji opredeljujejo različno. Za seboj pušča tako negativne, kot tudi pozitivne posledice. Prevladujejo negativne posledice, zato si države prizadevajo za njeno omejevanje z različnimi aktivnostmi in ukrepi. Sive ekonomije ni možno popolnoma izkoreniniti, vendar jo lahko z različnimi aktivnostmi in ukrepi nadziramo in omejujemo. Prisotna je v vseh gospodarstvih sveta, vendar v različnem obsegu in moči. Pogostejša je v državah v razvoju z nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih državah. Čeprav je v vsaki državi prisotna v različnem obsegu, so vzroki za njen pojav podobni. Najpogostejši vzroki so visoke davčne obremenitve, birokracija, nezadovoljstvo in nezaupanje v državo, trg dela, korupcija ter storitve javnega sektorja. Na gospodarstvo vpliva kot vir ali zaviralec gospodarske rasti. Del sive ekonomije so tudi davčne utaje, katere imajo negativne posledice na socialni in gospodarski ravni. Pojavljajo se, ker imajo davkoplačevalci odpor do plačevanja davčnih obveznosti, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Aktivnosti države bi morale biti v največji meri usmerjene v ozaveščanje in izobraževanje državljanov o pomembnosti plačevanja davčnih bremen, saj na krajši rok pridobimo, na daljši rok pa izgubljamo vsi državljani. Država mora nadomestiti davčni primanjkljaj z višanjem davčnih stopenj in omejevanjem izdatkov za javne dobrine.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, anketa o sivi ekonomiji, davčna morala, davčni primanjkljaj.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1492; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (891,60 KB) |
2. Utaje davka na dodano vrednost v Sloveniji ob vstopu Slovenije v EU : magistrsko deloTina Zupan, 2009, magistrsko delo Ključne besede: davki, davčna uprava, davčna utaja, davčne službe, kazniva dejanja, obveznosti, zakonodaja, davek na dodano vrednost, oblikovanje, davčni sistemi, primanjkljaj, povezanost, učinkovitost, metode, kontrola, odgovornost, pregledi, država, Evropska unija, Slovenija, organiziranost, carine, strokovne službe, finančni instrumenti, finančna analiza, trgovec
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2390; Prenosov: 121
Celotno besedilo (539,20 KB) |
3. EKONOMSKA POLITIKA V ČASU GOSPODARSKE KRIZEMitja Podgajski, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu.
Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 25.07.2011; Ogledov: 3153; Prenosov: 491
Celotno besedilo (1,16 MB) |
