Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Davki so izjemno pomemben vir državnih prihodkov, brez katerih si nihče ne more predstavljati sodobne države. Tudi danes davki niso priljubljeni, kot v preteklosti, vendar se je ideja uveljavila in je potrebna za pravilno delovanje demokratičnega gospodarstva. Kljub temu davčne spremembe lahko sprožijo val veselja ali pa ogorčenja, odvisno ali gre za pozitivne ali pa negativne davčne spremembe. V današnjem času, skozi proces globalizacije, je svet tesneje povezan kot kdaj koli prej. Davčni sistemi v posameznih državah postajajo pomembnejši.. Za pisanje diplomske naloge s tem naslovom sem se odločila, ker je obdavčitev zadnje čase zelo popularna tema in je na žalost okoli nje veliko kritik in nezadovoljstva. Namen te raziskave ni podrobno opisati vseh davčno povezanih zakonskih sprememb, temveč pregled 7-letnega dogajanja na področju obdavčitve v Sloveniji med letoma 2016 in 2022. Pojasnila bom tudi, kako na višino davčnih prihodkov v Sloveniji vplivajo sprejeti davčni ukrepi, spremembe zakonodaje, višina BDP in število davčnih inšpekcijskih pregledov.. S pomočjo deskriptivne statistike in enostavne regresije bom analizirala zbrane podatke, ki jih bom grafično prikazala in interpretirala. Diplomsko nalogo bom zaključila z izoblikovanim mnenjem, ki sem ga pridobila skozi raziskavo in analizo podatkov.
Ključne besede: davki, davčni prihodki, davčni sistem
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava uvedbo obvezne uporabe davčnih blagajn v Sloveniji v obliki postopka potrjevanja računov, ki so plačani v gotovini. Avtor obravnava vprašanje, ali bo uvedba davčnih blagajn prinesla pričakovane rezultate na področju zmanjšanja obsega sive ekonomije in s tem pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med zavezanci v enakem položaju. Avtor predstavipojem sive ekonomije, njene pojavne oblike in posledice ter opredeli osnovne davčne pojme, vključno z razlago davčnega postopka. Prikaže ukrepe proti sivi ekonomiji v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah. Osredotoči se na elemente, ki jih uvedba davčnih blagajn v Sloveniji zajema ter predstavi rezultate uporabe davčnih blagajn v Avstriji in na Hrvaškem. V empiričnem delu avtor predstavi rezultate ankete, izvedene med izbranim številom podjetnikov, ki opravljajo storitvene dejavnosti in ki jih uporaba davčnih blagajn neposredno zadeva. Na podlagi analize anketnega vprašalnika avtor predstavi podatke o informiranosti in pričakovanjih podjetnikov v zvezi z davčnimi blagajnami in oblikuje odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: davčni sistem, davčna blagajna, siva ekonomija, javnofinančni prihodki
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1653; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Davčni sistem je del vsake države, saj davki predstavljajo velik del prihodkov, ki se stekajo v državno blagajno. Predstavlja skupek pravnih norm, aktivnosti, ukrepov, institucij in organov na področju obdavčitve neke države. Davčni sistem mora ob kritju osnovnih funkcij države zagotoviti tudi spodbudo pospešenemu ekonomskemu razvoju ter osnovno raven socialnih pravic državljanom. S tega vidika je zelo pomembno, da države oblikujejo dober davčni sistem ter dobro načrtujejo davčne reforme in spremembe, saj lahko te pripomorejo k spodbuditvi ali zaviranju rasti gospodarstva. V času globalne finančne krize se večina držav ukvarja s problemom, kako in katere davke znižati, da vzdržujejo gospodarsko okrevanje ter katere davke povečati, da stabilizirajo javni proračun in javni dolg. Pomembno je, da države najdejo »zdravo« ravnovesje. Slovenija je, po mnenju strokovnjakov, na področju davkov preveč pasivna. Menijo, da je davčne prihodke mogoče povečati le s spodbudo, z dobro načrtovano davčno politiko, s širitvijo davčne osnove in s povečanjem števila davčnih zavezancev. Prav tako je potrebno narediti dober načrt konsolidacije javnih financ, to je načrt fiskalnih ciljev za obdobje petih do šestih let, pri čemer je glavni cilj odprava strukturnega javnofinančnega primanjkljaja. V magistrski nalogi smo izpostavili štiri države, Nemčijo, Švedsko, Avstralijo in Slovenijo, katerih davčne sisteme in davke smo podrobneje opisali ter naredili pregled in analizo davčnih ukrepov in zakonodaje med leti 2007 in 2012 ter načrtovanih za nadaljnja tri leta. Cilj naloge je bil tudi podrobneje analizirati velikost posameznih davkov, ki tvorijo skupne davčne prihodke Slovenije ter ugotoviti, kaj vse in v kakšni meri vpliva na njihovo velikost. Ugotovili smo, da spremembe davčnih ukrepov in njihove zakonodaje niso bile tiste, ki bi vplivale na znižanje oz. povišanje posameznih davkov v Sloveniji med leti 2007 in 2012, ampak je bila kriza tista, ki je v večini opravila svoje. Ugotovili smo še, da na velikost davčnih prihodkov v največji meri vpliva število davčnih pregledov, več kot je pregledov, večji so davčni prihodki in obratno.
Ključne besede: davčni sistem, davki, davčne reforme, gospodarska kriza, davčni prihodki
Objavljeno v DKUM: 30.07.2014; Ogledov: 2258; Prenosov: 434
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Iz vsega napisanega sledi ugotovitev, da predstavlja davek od dohodkov pravnih oseb, veliko breme za vse davčne zavezance. Le teh ne spodbuja k ustvarjanju dobičkov, ampak deluje ravno nasprotno. Zato se davčni zavezanci pogosto poslužujejo rešitev, kot so davčne utaje in selitev proizvodnje na območja kjer je delovna sila cenejša in kjer so obremenitve dohodkov manjše. Davčna politika je namreč tista, ki lahko ali pospeši razvoj gospodarstva, ali pa ga tudi zavira. Očitno se pri nas dogaja slednje. Iz sredstev informiranja in iz informacij objavljenih na spletnih straneh, sem razbral, da spada Slovenija med tiste države, ki imajo najvišje davke, pa naj gre pri tem za obdavčitev plač, dobička ali prometa blaga in storitev. To, da ta trditev drži, najbolj občutijo zaposleni, predvsem pa tisti v gradbeništvu. Na podlagi podatkov namreč ocenjujem, da je od vseh gospodarskih dejavnosti, gradbeništvo v največjih težavah. Plače zaposlenih so nizke med drugim tudi ali pa celo predvsem, zaradi visokih obremenitev plač z davki (dohodnino po lestvici od 16% do 41%) in prispevki (38,2%). Tako visoke obremenitve plač z davki in dajatvami imajo za posledico visoke stroške dela, čista izplačila plač pa so v višini, ki ne zagotavlja zaposlenim niti osnovnih pogojev za preživetje. Če ob tem upoštevamo še to, da se od vrednosti prodanih storitev in blaga obračuna še prometni davek po splošni 20% stopnji oziroma 8,5% znižani stopnji, potem je razumljivo, zakaj tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Tudi obdavčitev dobička z 20% davčno stopnjo je previsoka, saj je tudi predlog opozicije, da se zniža na 17% zlasti še, ker v večini primerov, davčna osnova iz davčnega izkaza presega dobiček izkazan v poslovnem izidu, in to zato, ker cela vrsta odhodkov iz poslovnega izida ni davčno priznana ali pa je priznana le delna. Ukinjena je bila tudi cela vrsta olajšav, ki so jih lahko davčni zavezanci do uvedbe sprememb davčne zakonodaje uveljavljali v davčnih izkazih.
Ključne besede: PRIHODKI, ODHODKI, IZID, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVČNI PRIHODKI, DAVČNI ODHODKI, DAVČNE OLAJŠAVE, DAVČNE STOPNJE, DAVČNA OSNOVA, DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVČNA POLITIKA
Objavljeno v DKUM: 12.08.2010; Ogledov: 2822; Prenosov: 188
Celotno besedilo (430,11 KB)