SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB TER PRIMERJAVA DAVČNIH STOPENJ ZNOTRAJ EU
Maja Pavšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni sistemi držav članic EU so neusklajeni, saj je vsaka država članica suverena pri odločanju o svoji davčni politiki. Zaradi te neusklajenosti prihaja do raznih problemov (davčne diskriminacije, dvojnega obdavčevanja, davčne konkurence,…), ki jih želi EU odpraviti s ciljem harmonizacije davčnih politik. Davčna konkurenca je eden izmed temeljnih vzrokov, da države članice znižujejo svoje davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb ter tako skušajo ustvariti podjetjem davčno bolj prijazno klimo. Tako je tudi Slovenija z novim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) uspela nekoliko zmanjšati davčno obremenitev podjetij. Kljub trendu nižanja davčnih stopenj so gospodarski subjekti v EU v povprečju visoko obdavčeni. Države članice EU pa imajo zelo različne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb, saj znaša najnižja davčna stopnja 10 %, najvišja pa 35 %. Razlike v efektivnih davčnih stopnjah med državami članicami pa so le nekoliko nižje.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, neposredni davki, davčni sistemi, zakonska davčna stopnja, efektivna davčna stopnja, davčna olajšava, davčni prihodki, davčne oaze, davčna utaja
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 3745; Prenosov: 684
.pdf Polno besedilo (730,66 KB)

2.
VPLIV DAVČNE POLITIKE PODJETJA V GRADBENI DEJAVNOSTI NA USPEŠNOST POSLOVANJA
Boris Emeršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Iz vsega napisanega sledi ugotovitev, da predstavlja davek od dohodkov pravnih oseb, veliko breme za vse davčne zavezance. Le teh ne spodbuja k ustvarjanju dobičkov, ampak deluje ravno nasprotno. Zato se davčni zavezanci pogosto poslužujejo rešitev, kot so davčne utaje in selitev proizvodnje na območja kjer je delovna sila cenejša in kjer so obremenitve dohodkov manjše. Davčna politika je namreč tista, ki lahko ali pospeši razvoj gospodarstva, ali pa ga tudi zavira. Očitno se pri nas dogaja slednje. Iz sredstev informiranja in iz informacij objavljenih na spletnih straneh, sem razbral, da spada Slovenija med tiste države, ki imajo najvišje davke, pa naj gre pri tem za obdavčitev plač, dobička ali prometa blaga in storitev. To, da ta trditev drži, najbolj občutijo zaposleni, predvsem pa tisti v gradbeništvu. Na podlagi podatkov namreč ocenjujem, da je od vseh gospodarskih dejavnosti, gradbeništvo v največjih težavah. Plače zaposlenih so nizke med drugim tudi ali pa celo predvsem, zaradi visokih obremenitev plač z davki (dohodnino po lestvici od 16% do 41%) in prispevki (38,2%). Tako visoke obremenitve plač z davki in dajatvami imajo za posledico visoke stroške dela, čista izplačila plač pa so v višini, ki ne zagotavlja zaposlenim niti osnovnih pogojev za preživetje. Če ob tem upoštevamo še to, da se od vrednosti prodanih storitev in blaga obračuna še prometni davek po splošni 20% stopnji oziroma 8,5% znižani stopnji, potem je razumljivo, zakaj tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Tudi obdavčitev dobička z 20% davčno stopnjo je previsoka, saj je tudi predlog opozicije, da se zniža na 17% zlasti še, ker v večini primerov, davčna osnova iz davčnega izkaza presega dobiček izkazan v poslovnem izidu, in to zato, ker cela vrsta odhodkov iz poslovnega izida ni davčno priznana ali pa je priznana le delna. Ukinjena je bila tudi cela vrsta olajšav, ki so jih lahko davčni zavezanci do uvedbe sprememb davčne zakonodaje uveljavljali v davčnih izkazih.
Ključne besede: PRIHODKI, ODHODKI, IZID, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVČNI PRIHODKI, DAVČNI ODHODKI, DAVČNE OLAJŠAVE, DAVČNE STOPNJE, DAVČNA OSNOVA, DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVČNA POLITIKA
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 1588; Prenosov: 96
.pdf Polno besedilo (430,11 KB)

3.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB V SRBIJI, BOSNI IN HERCEGOVINI IN SLOVENIJI
Matjaž Zemljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Davek od dohodka (dobička) pravnih oseb je kljub nizkemu deležu javnofinančnih prihodkov pomemben z vidika gospodarskega razvoja. Ob današnji vse večji globalizaciji in mednarodni trgovini si veliko podjetij prizadeva čimbolj prodreti na tuje trge zaradi povečanja konkurenčnosti na domačem in tujem trgu ter zaradi doseganja dobička. Davčna zakonodaja je vsekakor pomemben dejavnik pri odločitvi podjetja v katerih državah investirati in poslovati. Cilj podjetja je namreč ustvarjanje čim večjega dobička in plačevanje čim manjših davkov. Različni davčni predpisi o obdavčitvi dohodka (dobička) pravnih oseb med izbranimi državami povzročajo različne davčne obremenitve davčnih zavezancev in različne finančne učinke v proračunu države. Poleg nizkih davčnih stopenj, je pomembna tudi amortizacija in davčne spodbude, ki bistveno vplivajo na višino davčne osnove. Za države bivše Jugoslavije je vsekakor pomembno, da z namenom hitrejšega gospodarskega razvoja in zmanjševanja brezposelnosti z davčno zakonodajo ustvarijo ugodno davčno okolje za tuje investitorje. Kljub temu, da Srbija ter Bosna in Hercegovina nista članici Evropske unije pa je postopno poenotenje zakonodaje na področju obdavčitve dohodka (dobička) pravnih oseb, pomemben dejavnik pri njihovem nadaljnjem gospodarskem razvoju.
Ključne besede: Davek od dohodka pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčni zavezanec, prihodki, odhodki, davčna osnova, davčne olajšave, davčni obračun.
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 2158; Prenosov: 631
.pdf Polno besedilo (390,32 KB)

4.
PREGLED IN ANALIZA DAVČNIH UKREPOV IN ZAKONODAJE V IZBRANIH DRŽAVAH
Petra Kmetič, 2014, magistrsko delo

Opis: Davčni sistem je del vsake države, saj davki predstavljajo velik del prihodkov, ki se stekajo v državno blagajno. Predstavlja skupek pravnih norm, aktivnosti, ukrepov, institucij in organov na področju obdavčitve neke države. Davčni sistem mora ob kritju osnovnih funkcij države zagotoviti tudi spodbudo pospešenemu ekonomskemu razvoju ter osnovno raven socialnih pravic državljanom. S tega vidika je zelo pomembno, da države oblikujejo dober davčni sistem ter dobro načrtujejo davčne reforme in spremembe, saj lahko te pripomorejo k spodbuditvi ali zaviranju rasti gospodarstva. V času globalne finančne krize se večina držav ukvarja s problemom, kako in katere davke znižati, da vzdržujejo gospodarsko okrevanje ter katere davke povečati, da stabilizirajo javni proračun in javni dolg. Pomembno je, da države najdejo »zdravo« ravnovesje. Slovenija je, po mnenju strokovnjakov, na področju davkov preveč pasivna. Menijo, da je davčne prihodke mogoče povečati le s spodbudo, z dobro načrtovano davčno politiko, s širitvijo davčne osnove in s povečanjem števila davčnih zavezancev. Prav tako je potrebno narediti dober načrt konsolidacije javnih financ, to je načrt fiskalnih ciljev za obdobje petih do šestih let, pri čemer je glavni cilj odprava strukturnega javnofinančnega primanjkljaja. V magistrski nalogi smo izpostavili štiri države, Nemčijo, Švedsko, Avstralijo in Slovenijo, katerih davčne sisteme in davke smo podrobneje opisali ter naredili pregled in analizo davčnih ukrepov in zakonodaje med leti 2007 in 2012 ter načrtovanih za nadaljnja tri leta. Cilj naloge je bil tudi podrobneje analizirati velikost posameznih davkov, ki tvorijo skupne davčne prihodke Slovenije ter ugotoviti, kaj vse in v kakšni meri vpliva na njihovo velikost. Ugotovili smo, da spremembe davčnih ukrepov in njihove zakonodaje niso bile tiste, ki bi vplivale na znižanje oz. povišanje posameznih davkov v Sloveniji med leti 2007 in 2012, ampak je bila kriza tista, ki je v večini opravila svoje. Ugotovili smo še, da na velikost davčnih prihodkov v največji meri vpliva število davčnih pregledov, več kot je pregledov, večji so davčni prihodki in obratno.
Ključne besede: davčni sistem, davki, davčne reforme, gospodarska kriza, davčni prihodki
Objavljeno: 30.07.2014; Ogledov: 610; Prenosov: 236
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

5.
6.
Uvedba davčnih blagajn v Sloveniji
Milan Benkič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava uvedbo obvezne uporabe davčnih blagajn v Sloveniji v obliki postopka potrjevanja računov, ki so plačani v gotovini. Avtor obravnava vprašanje, ali bo uvedba davčnih blagajn prinesla pričakovane rezultate na področju zmanjšanja obsega sive ekonomije in s tem pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med zavezanci v enakem položaju. Avtor predstavipojem sive ekonomije, njene pojavne oblike in posledice ter opredeli osnovne davčne pojme, vključno z razlago davčnega postopka. Prikaže ukrepe proti sivi ekonomiji v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah. Osredotoči se na elemente, ki jih uvedba davčnih blagajn v Sloveniji zajema ter predstavi rezultate uporabe davčnih blagajn v Avstriji in na Hrvaškem. V empiričnem delu avtor predstavi rezultate ankete, izvedene med izbranim številom podjetnikov, ki opravljajo storitvene dejavnosti in ki jih uporaba davčnih blagajn neposredno zadeva. Na podlagi analize anketnega vprašalnika avtor predstavi podatke o informiranosti in pričakovanjih podjetnikov v zvezi z davčnimi blagajnami in oblikuje odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: davčni sistem, davčna blagajna, siva ekonomija, javnofinančni prihodki
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 303; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici