Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predmetno magistrsko delo predstavlja zaokrožen pogled na pravno varnost davčnih zavezancev, in sicer z dveh vidikov: v davčnih postopkih ter pri izmenjavi podatkov na področju obdavčenja. Vidik davčnega postopka je obdelan v okvirih slovenske postopkovne davčne zakonodaje, kar pomeni, da obravnava Zakon o davčnem postopku kot temeljni davčno-postopkovni zakon v Republiki Sloveniji in podredno tudi Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja subsidiarno. Vidik izmenjave podatkov na področju obdavčenja je predstavljen zlasti z mednarodnega vidika, saj je slednji v zadnjih letih, ob naraščajočem trendu prenašanja dobičkov na eni strani in ustvarjanju novih pravil za preprečevanje nezakonitih poslov te vrste, vedno pomembnejši. Pri analizi pravne varnosti v davčnem postopku sem ugotovila, da je pravna varnost na visoki ravni ob spoštovanju temeljnih načel, kot so načelo pravne države, načelo pravne varnosti in njegova podnačela ter načelo pravičnosti in podnačela le-tega. Na visoko raven pravne varnosti davčnih zavezancev v davčnem postopku je bilo poseženo z novelo ZdavP-2F, z javno objavo davčnih dolžnikov in novelo ZDavP-2G, ki je posegla v pravice davčnih zavezancev s podaljšanjem obdobja inšpiciranja v primeru prirasta premoženja in cenitve davčne osnove s petih na deset let, z vpeljavo nerazumno visoke davčne stopnje v višini 70 % v primeru cenitve davčne osnove ter s črtanjem sklepnega razgovora kot zelo pomembne faze davčnega postopka. Podobna je slika tudi pri mednarodni izmenjavi podatkov za davčne namene, pri kateri ugotavljam, da vsi trije analizirani projekti, in sicer CRS, FATCA in BEPS, predstavljajo primarno odraz fiskalnih interesov držav, kar se kaže zlasti s posegom v inštitut davčne in bančne tajnosti. Menim, da bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko pri zgoraj omenjenih temeljnih institutih za mednarodno izmenjavo podatkov o davčnih zavezancih, govorili o visoki stopnji pravne varnosti davčnih zavezancev.
Ključne besede: Pravna varnost, davčni zavezanci, davčni postopki, izmenjava informacij
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1636; Prenosov: 202
Celotno besedilo (2,76 MB)

Ključne besede: davki, osnove, obračuni, obdavčenje, postopki, bilance stanja, podjetnik, dejavnost, značilnosti, optimizacija, mesna industrija, knjigovodstvo, davek na dodano vrednost, davčne olajšave, zakoni, zakonodaja, pravna oseba, davčni sistemi, kmetijstvo, plačila, agrarna politika, agrarna ekonomika, osnove, panoge dejavnosti, usklajevanje, sistemi, finančna sredstva, struktura, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1795; Prenosov: 59
Celotno besedilo (733,96 KB)

Opis: V diplomski nalogi je govora o obračunavanju DDV, o Zakonu o DDV in o Pravilniku o izvajanju zakona o DDV v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavali smo le določen del DDV; torej posebne postopke obdavčevanja z DDV. Predstavili smo posebne ureditve obdavčevanja z DDV; le-te so posebne ureditve za male davčne zavezance, za kmete, za potovalne agencije in za investicijsko zlato in tristranske posle. Za male davčne zavezance in prav tako za kmetovalce, je tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem pomemben določen mejni znesek, glede na katerega posameznik vstopa ali pa ne v sistem obračunavanja DDV. V Sloveniji znaša mejni znesek malih davčnih zavezancev 25.000 €, na Hrvaškem pa 85.000 HRK. Pri obeh državah se lahko mali davčni zavezanec odloči ali bo obračunaval DDV ali ne; razen, ko prestopi prej omenjen mejni znesek, vstopi v sistem obračunavanja DDV avtomatsko. Izjema pri malih davčnih zavezancih so kmetovalci, katerih mejni znesek v Sloveniji znaša 7.500 € katastrskega dohodka, na Hrvaškem pa znaša enako kot za male davčne zavezance, torej 85.000 HRK. V Sloveniji je posebnost obdavčevanja kmetovalca t.i. kmet pavšalist, ki si doda 4% na prodajno ceno svojega izdelka; na Hrvaškem pa lahko kmet vstopi v sistem pavšalnega obdavčevanja dohodka, če ne presega mejnega zneska obračunavanja DDV. Pri potovalnih agencijah je v Sloveniji pomembno, na kakšen način poslujejo in glede na le-tega ali so lahko vključene v posebno ureditev obdavčevanja ali pa le v splošno ureditev obdavčevanja z DDV. V Sloveniji so obravnavane pod posebno ureditvijo samo, kadar delujejo potovalne agencije v svojem imenu. DDV se tako obračunava samo od razlike v ceni. Na Hrvaškem ne poznajo posebnega postopka obdavčevanja potovalnih agencij, DDV obračunavajo po splošni ureditvi. Na Hrvaškem zasledimo tudi možnost pavšalnega obdavčevanja dohodka državljanov, ki dajejo turistom v najem sobe in stanovanja ter tistim, ki organizirajo na svojem zemljišču kampe za namestitev gostov. V tem sistemu pavšalnega obdavčevanja ostajajo samo državljani, ki izpolnjujejo določene pogoje. Za investicijsko zlato imamo v Sloveniji določeno posebno ureditev obdavčevanja z DDV, med tem ko Hrvaška z vidika DDV investicijskega zlata nima nikjer opredeljenega, razen tega, da se na promet zlatih palic, katerega opravlja Hrvaška narodna banka, ne obračunava DDV. V Sloveniji je investicijsko zlato lahko oproščeno plačila DDV. V bistvu Hrvaška ne obravnava posebnih postopkov obdavčevanja v Zakonu o DDV, razen malih davčnih zavezancev in prodaje rabljenih osebnih vozil, s čimer se posebej nismo ukvarjali, v Sloveniji pa to področje ureja poseben zakon. Drugi posebni postopki obdavčevanja z DDV so na Hrvaškem urejeni na splošno, natančneje pa so obrazloženi v določenih brošurah. V diplomi je govora tudi o tristranskih poslih, ki so zanimivi z vidika obravnave DDV. Kot smo že povedali poznamo prave in neprave tristranske posle, ki se med seboj razlikujejo glede na kraj obravnave oziroma obdavčevanja.
Ključne besede: značilnosti DDV v Sloveniji in na Hrvaškem, posebni postopki obdavčevanja v Sloveniji in na Hrvaškem, mali davčni zavezanci v Sloveniji in na Hrvaškem, kmetje v Sloveniji in na Hrvaškem, pavšalna stopnja in kmetje pavšalisti, potovalne agencije v Sloveniji in na Hrvaškem, investicijsko zlato v Sloveniji, tristranski posli.
Objavljeno v DKUM: 26.05.2010; Ogledov: 3783; Prenosov: 388
Celotno besedilo (401,36 KB)