| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Sara Koren, 2011, diplomsko delo

Opis: Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega postopka. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Davčni organ mora pri izvajanju postopka davčne izvršbe skrbeti za sorazmernost poplačila. Pri tem mora poskrbeti, da se varuje osebno dostojanstvo dolžnika in da je sama izvršba za dolžnika kar najmanj neugodna. Na to vpliva tudi odločitev davčnega organa katero sredstvo oziroma način davčne izvršbe bo uporabil za pridobitev sredstev za poplačilo dolga. Zakonodaja taksativno ne ureja zaporedja in načine davčne izvršbe. Določeni vrstni red opredeljujejo načela postopka davčne izvršbe. Načine davčne izvršbe delimo na davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve. Za najbolj učinkovit in s strani davčnega organa največkrat uporabljen način velja davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Davčni organ lahko poda sodišču predlog, da zavaruje svoj davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Zavarovanje predstavlja pomemben institut v davčnih postopkih za dosego plačila davčnih obveznosti. V primeru, da davčni organ dolga ni uspel izterjati na podlagi nobenega od navedenih načinov, lahko v primeru, da je dolžnik lastnik nepremičnine opravi izvršbo na to in zahteva njeno prodajo. Davčno izvršbo na nepremičnine ne izvaja davčni organ, ampak jo opravi sodišče. Vodenje postopka na sodišču je poverjeno državnemu pravobranilstvu, kateremu davčni organ pošlje predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom. Davčna izvršba na nepremično premoženje dolžnika največkrat pomeni izvršbo na njegovo zemljišče s hišo, v kateri davčni zavezanec dejansko tudi biva. Takšen pristop davčni organ uporablja kot skrajno sredstvo izvršbe in predstavlja zapleten ter dolg proces, kljub temu pa mora davčni organ uporabiti vsa zakonita sredstva prisile, da izterja davčne obveznosti. Pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje je, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja, ni bilo mogoče izterjati.
Ključne besede: davčna izvršba, sklep o izvršbi, davčni postopek, izvršilni naslov, izvršljivost, davčni organ, denarni prejemki, denarna sredstva, denarne terjatve, nepremično premoženje, sredstvo izvršbe, davčni zavezanec, davčni dolg, vknjižba zastavne pravice.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 4443; Prenosov: 590
.pdf Celotno besedilo (375,34 KB)

2.
ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI
Matija Udovč, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku davčnim zavezancem omogoča odlog ali obročno plačevanje davka, kar predstavlja izjemo od načela zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Posamezni institut omogoča davčnemu organu odobritev odloga ali obročnega plačevanja davčne obveznosti, v kolikor bi s tem preprečil socialno ogroženost davčnega zavezanca – fizične osebe, ali bi na tak način lahko premostil trenutne likvidnostne težave in preprečil nastanek hujše gospodarske škode v primeru, da je davni zavezanec poslovni subjekt. Zakon pa opredeljuje tudi odlog in obročno plačevanje davka v posebnih primerih, kjer kot pogoj za odobritev zadostuje trenutna nezmožnost plačila davka ali zavarovanje davčne obveznosti. Pogoje in kriterije, ki jih pri presoji upravičenosti do uporabe instituta uporablja davčni organ predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku in ostali področni zakoni, ki vsebujejo posamezne določbe in se smiselno navezujejo na obravnavano tematiko. V navedenih primerih uporabe instituta država poskuša premostiti trenutno plačilno nezmožnost davčnega zavezanca zato sem mnenja, da institut odloga in obročnega plačevanja davka v luči današnje ekonomske situacije zasluži poglobljeno in kritično obravnavo.
Ključne besede: odlog davka, obročno plačevanje davka, davčni organ, davčni zavezanec, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, fizična oseba, poslovni subjekt
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1184; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
ODLOG DAVČNE OBVEZNOSTI
Milena Derling, 2014, diplomsko delo

Opis: V trenutni gospodarski situaciji fizične osebe in gospodarski subjekti vse težje izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do države. Zaradi najrazličnejših situacij zaradi katerih ne morejo plačati celotnega zneska naenkrat Zakon o davčnem postopku omogoča odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka za fizične osebe ter odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primeru nastanka hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in merila za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Z ozirom na današnji ekonomski položaj posameznih davčnih zavezancev v Republiki Sloveniji omenjeni instituti vsekakor zahtevajo poglobljeno obravnavo vendar se bom zaradi razsežnosti obravnavane tematike v nadaljevanju osredotočila samo na odlog plačila davka. Davčnemu zavezancu, ki je fizična oseba, davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. V kolikor pa je davčni zavezanec poslovni subjekt, lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi mu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi odlog plačila davka omogočil preprečitev hujše gospodarske škode.
Ključne besede: Ključne besede: davek, davčni zavezanec, odlog plačila davka, davčni organ, fizična oseba, poslovni subjekt, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 863; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (701,16 KB)

4.
PREGLED MODELOV DAVČNEGA MANAGEMENTA DAVČNIH ORGANOV Z VIDIKA IZPOLNJEVANJA DAVČNIH OBVEZNOSTI
Urška Jančič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za namen razvoja davčnega managementa, učinkovitega upravljanja davčnih tveganj, medsebojnega spodbujanja, rasti in izobraževanja, so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Evropska Komisija ter druge, izdali številne publikacije z napotki in primeri dobre prakse. Omenjeni organizaciji, ki jim sledijo tudi druge, spodbujata davčni management kot strukturiran proces za sistematično identificiranje, vrednotenje, razvrščanje in analiziranje davčnih tveganj. Sočasno so se razvili modeli možnega ravnanja davčnega zavezanca v različnih situacijah ter dejavnikov, ki na ravnanje vplivajo. Hiter odziv na okoliščine, v katerih je davčna utaja bolj verjetna, je ključni dejavnik uspešnosti zastavljenih ciljev. Sodobno delovanje davčnih organov zahteva vzajemno sodelovanju z davkoplačevalci, predvsem z vidika informiranja, obojestranskega izobraževanja in razumevanja pomena davka ter davčne kulture. Represivni pristopi se v sodobnem davčnem managementu uporabljajo samo še za namerne kršitelje davčne zakonodaje. Tudi v Sloveniji, Finančna uprava Republike Slovenije sledi tem ciljem, predvsem so bili na tem področju aktivni v zadnjih nekaj letih. V 2010 so uvedli model horizontalnega monitoringa, ki so ga pred tem uvedli že na Nizozemskem, kar kaže na izjemen pomen medsebojnega sodelovanja vseh institucij oziroma organizacij, ki delujejo na tem področju.
Ključne besede: Davčni organ, davčni management, upravljanje davčnih tveganj, izpolnjevanje davčnih obveznosti, merjenje ukrepov davčnih organov.
Objavljeno: 10.06.2016; Ogledov: 550; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

5.
Odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode
Milena Derling, 2017, magistrsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 1. odstavku 102. člena omogoča odlog oziroma obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode in določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način za ugotavljanje hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (PZDavP-2), ki podrobneje ureja izvajanje ZDavP-2, v členih od 40 do 43.a. Na podlagi 2. odstavka 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če davčni zavezanec predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. V 1. odstavku 103. člena ZDavP-2 so določeni posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka. Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog plačila davka za največ 24 mesecev, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Ključne besede: davek, davčni organ, davčni zavezanec, poslovni subjekt, odlog plačila davka, obročno plačevanje davka, trajnejša nelikvidnost, izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 419; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (905,00 KB)

6.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti davčnega organa po metodi benchmarking
Sanja Krautberger, 2018, magistrsko delo

Opis: Trendi vzpostavljanja učinkovitosti in uspešnosti sistemov delovanja organizacij, so se v zadnjih desetletjih močno okrepili v številnih državah po svetu. Trendi so omogočili organizacijam da so s pomočjo orodja imenovanega benchmarking prišli do uspešnejše in učinkovitejše presoje. Orodje benchmarking se uporablja za več različnih namenov. Predvsem gre za orodje, ki omogoča merjenje, učenje in izboljšave. Za benchmarking je pomembno, kako načrtujemo, kako merimo učinkovitost in uspešnost ter vpeljava samega orodja v organizacijo. Benchmarking že kot sama beseda, je dokaj ne razširjen pojem v Sloveniji. Pri večini Slovenskih organizacij lahko zasledimo, da se benchmarking ne uporablja kot orodje čemur je namenjeno, temveč lahko že iz literature zasledimo, da je benchmarking le priložnostno orodje za primerjavo izdelkov, procesov, storitev, strategij, rezultatov, ipd. V Sloveniji se organizacije osredotočajo zgolj na to, kaj in kako narediti, da dosežejo vodilen in vodstveni položaj. Uporaba orodja benchmarking postaja vedno bolj pogosta. Večinoma jo lahko zasledimo v organizacijah na globalni ravni drugod po svetu. Skozi obdobja je razvidno, da njegova uporabnost prodira tudi v majhne države in v vse vrste organizacij. Za to smo lahko optimistični, da bo v prihodnje orodje imenovno benchmarking korenito prodrl na Slovenski trg in s tem pripomogel k uspešnejši in učinkovitejši državi. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu se bomo s pomočjo literature, večinoma tuje, seznanili s pojmom benchmarking. V drugem delu pa bomo proučili orodje, ki ga bomo uporabili na dejanskem primeru, in sicer na davčnem organu Republike Slovenije.
Ključne besede: benchmarking, davčni organ, orodje za merjenje, merjenje učinkovitost in uspešnosti, strategije, primerjave, učenje od najboljših praks, upravljanje učinkovitosti.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 285; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

7.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE
Anja Pečovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Davek je obvezna dajatev, ki jo mora zavezanec za davek plačati državi. Če zavezanec za davek, dolga ne poravna v celoti in pravočasno, država preko pooblaščenih davčnih organov od zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba, davek izterja. To stori v posebnem postopku, ki se imenuje davčna izvršba. Za pobiranje davkov in izvršbo je v Sloveniji pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Izvršba je zadnja stopnja davčnega postopka in se sproži zoper davčnega zavezanca ko ta ne poravna dolgovanega zneska. Izvršba se lahko opravi v različnih oblikah, pri izbiri mora davčni organ upoštevati davčna načela in za konkretni primer izbrati najustreznejšo sredstvo, tako da bo izvršba še vedno uspešna. Prvotno poseže po dolžnikovih denarnih prejemkih, sredstvih na bankah ali hranilnicah, dolžnikovih terjatvah ali opravi rubež premičnin. Če te metode niso učinkovite, pa sodišče na predlog davčnega organa sproži postopek izvršbe na nepremičnine, dolžnikov delež v družbi in ostale premoženjske pravice dolžnika. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, ki je v praksi tudi najuspešnejša metoda izvršbe. Poleg tega se smatra za dolžnika ta metoda najmanj ogrožajoča. Z izvršbo se poseže po dolžnikovi plači oziroma drugih denarnih prejemkih, tako da delodajalec ali drug izplačevalec mesečno nakazuje del plačila na račun davčnega organa. Izvršba se zaključi ko se zarubi celoten znesek dolga, dolžnika pa bremenijo tudi vsi stroški postopka.
Ključne besede: davek, davčna izvršba, davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, davčni organ, Finančna uprava Republike Slovenije
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 402; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (978,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici