SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEMATIKA DAVČNIH ODTEGLJAJEV S PRIMEROM V KOVINSKO-PREDELOVALNEM PODJETJU
Manuela Maršič, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo najprej na kratko predstavili davčne odtegljaje, čemur je sledila podrobnejša proučitev zakonskih in drugih aktov, ki urejajo področje obdavčitve dohodkov z virom v Sloveniji. Nato smo bralce seznanili s področji davčnih odtegljajev ter s problematiko v povezavi z njimi, s katero se srečujejo kovinsko-predelovalna podjetja pri nas. Za zaključek smo na praktičnem primeru prikazali, kakšen vpliv imajo davčni odtegljaji na poslovno odločanje.
Ključne besede: davčni odtegljaj, obresti, mednarodne konvencije, dvojna obdavčitev, kovinsko-predelovalno podjetje, svetovni dohodek, dohodki z virom v Sloveniji
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 1505; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (489,05 KB)

2.
ODPIS DAVKOV V DAVČNEM POSTOPKU
Andreja Šubernik Jerič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Ključne besede: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 2204; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
PROBLEMATIKA PRIKRITIH IZPLAČIL DOBIČKA V SLOVENIJI IN NEMČIJI PRI DRUŽBAH Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Aleksandra Zajtl, 2012, diplomsko delo

Opis: Proučili smo pomen prikritega izplačila dobička in predstavili pomembnost pravilne opredelitve tovrstnih izplačil – ali gre res za prikrito izplačilo dobička ali pa morda za drug dohodek. Napačna interpretacija izplačil nas namreč vodi do nepravilne obdavčitve tovrstnih izplačil, saj bo v primeru, da gre za prikrito izplačilo dobička, takšno izplačilo obdavčeno kot dividenda, v nasprotnem primeru pa kot drug dohodek. Bistvo prikritega izplačila dobička je v zagotovitvi koristi družbenikov s strani družbe, kar navzven ni razvidno kot izplačilo, temveč ostane prikrito. Gre za zagotovitev posebne premoženjske koristi družbeniku, vendar pa je predpogoj za takšno izplačilo societetno razmerje. Prikrito izplačilo dobička opredeljujeta tako korporacijska kot davčna zakonodaja, ki sicer zasledujeta različne cilje, vendar pa obe zakonodaji tovrstna izplačila prepovedujeta. Korporacijsko pravo varuje interese družbe in družbenikov, medtem ko davčna zakonodaja varuje interese države, saj je njen cilj v zaščiti davčne osnove družbe kot zavezanke za davek. V praksi prikrita izplačila dobička družbe največkrat opredeljujejo kot davčno priznan odhodek, kar pomeni, da takšna izplačila znižujejo davčno osnovo, čeprav davčna zakonodaja določa, da je prikrito izplačilo dobička davčno nepriznan odhodek, kar pomeni, da je obveznost družbe, da poveča davčno osnovo za znesek prikritega izplačila dobička. Davčna zakonodaja določa pravila obdavčitve tovrstnega izplačila z vidika družbe izplačevalke in z vidika prejemnika prikritega izplačila dobička. Družba izplačevalka mora narediti korekcijo davčne osnove, kar pomeni povečanje prihodkov v davčnem obračunu ali zmanjšanje davčno priznanih odhodkov za znesek, ki je enak prikritemu izplačilu dobička. Ob izplačilu mora ustrezno obračunati in odtegniti davčni odtegljaj, saj prikrito izplačilo dobička sodi med dividendam podobne dohodke, vendar pa davčni odtegljaj plača prejemnik prikritega izplačila dobička. Nemška zakonodaja, tako davčna kot korporacijska, ni imela oblikovane definicije prikritih izplačil dobička, ampak je opredelitev pojma in predpostavke prikritega izplačila dobička oblikovala dolgoletna sodna praksa. Opredelitev oziroma definicija tovrstnih izplačil se je z leti spreminjala, ampak ne glede na to je bil vedno cilj nemške sodne prakse v zaščiti davčne osnove pred samovoljnimi posegi družbenikov v premoženje družbe. Tako so kot prikrita izplačila opredeljena vsa izplačila, ki jih družba izvrši družbeniku na podlagi družbenega razmerja in ki imajo podlago v sklepu družbe o delitvi dobička.
Ključne besede: Davčno pravo, korporacijsko pravo, prikrito izplačilo dobička, družba – izplačevalka, družbenik – prejemnik, predpostavke prikritega izplačila dobička, davčna osnova, davčni odtegljaj.
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 2929; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (719,68 KB)

4.
ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PRI DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ NASLOVA DAVČNIH OLAJŠAV S POUDARKOM NA PRIMERU GOSPODARSKE DRUŽBE AJM OKNA-VRATA-SENČILA, D.O.O.
Tadej Fijavž, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve. Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1093; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
OBDAVČITEV DRUŽBENIKOV OB LIKVIDACIJI GOSPODARSKE DRUŽBE
Marija Uršnik Jazbec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga obravnava obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. V zvezi s tem se v magistrski nalogi obravnavajo odprta vprašanja v zvezi s samim postopkom likvidacije, ki se začne bodisi po določilih ZGD-1, bodisi po določilih ZFPPIPP. Bistveno je, da v postopku likvidacije gospodarski subjekt poravna vse svoje obveznosti, preden se izbriše iz sodnega registra. Cilj predpisov o prenehanju družbe sta torej zlasti varstvo upnikov in zagotovitev lastnine nad premoženjem družbe, ki preneha biti nosilec lastninskih pravic. Lastnina, ki ob likvidaciji gospodarske družbe preide na družbenike, pa ima določene davčnopravne posledice, ki se obravnavajo v tej magistrski nalogi. Na kratko je obravnavan računovodski in davčni vidik likvidacije gospodarske družbe z obrazložitvijo posebnosti. Poseben poudarek pa je na odgovoru na odprta vprašanja v zvezi z obdavčitvijo družbenikov ob likvidacije gospodarske družbe. V tej zvezi je podan odgovor na to, kdo so lahko družbeniki gospodarske družbe, ki preneha, kakšna je obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe, ki je seveda odvisna od tega ali je družbenik pravna ali fizična oseba. Podan je odgovor na vprašanje, v katerih primerih se ob likvidaciji gospodarske družbe obdavčijo dohodki, podobni dividendam in v katerih primerih se obdavči kapitalski dobiček. Prav tako je obrazloženo, v katerih primerih se davek plača na podlagi davčnega odtegljaja in kdo je zavezanec za plačilo davka. Obrazložen je tudi postopek v zvezi z oddajo davčnega obračuna, kdaj mora biti oddan, kdo ga mora oddati, itd. Zelo velik poudarek pa je namenjen razkritju skritih rezerv, ki so z vidika davčne zakonodaje še posebej pomembne ob prenehanju gospodarske družbe. Skrite rezerve so opredeljene kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Z vidika davčnopravne zakonodaje je relevantno to, da skrite rezerve obstajajo in da so ob prenehanju gospodarske družbe obdavčene. V zvezi s celotno obravnavano tematiko te naloge sem zbrala sodno prakso in analizirala primere ter z njimi argumentirala obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. Prav tako sem na koncu obravnavala tudi primere v zvezi z davčnopravnim vidikom čezmejnega prenosa sedeža družbe v EU in v tej zvezi obdavčitev družbe in njenih družbenikov.
Ključne besede: likvidacija gospodarske družbe, davčni obračun, davčni odtegljaj, dohodki, podobni dividendam, kapitalski dobiček, skrite rezerve
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 558; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

6.
Pomen izogibanja dvojnega obdavčevanja pri obdavčitvi pravnih oseb z analizo sklenjenih sporazumov z izbranimi državami
Martina Angelini, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

7.
Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami
Lidija Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu. Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani. Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila. Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb. V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Davčni vidiki financiranja start-up podjetij v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami
Polona Poznič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti davčno neenakost lastniških in dolžniških virov financiranja in vpliv takšne davčne ureditve na razvoj start-up podjetij. Financiranje zgodnjih faz razvoja podjetja se razlikuje od financiranja podjetij v zrelih fazah življenjskega ciklusa, saj imajo start-up podjetja zaradi večje tveganosti otežen dostop do tradicionalnih virov financiranja. Davčni sistemi v večini držav spodbujajo dolžniško financiranje preko odbitka obrestnih odhodkov na prejeto posojilo, medtem ko ne predvidevajo te možnosti tudi za donos na kapital, ki je predmet obdavčitve tako v primeru izplačila kapitalskih dobičkov kot izplačila dividend. Zaradi dvoma v upravičenost takšne davčne obravnave lastniških in dolžniških virov financiranj so nekatere države že uvedle mehanizme, ki delujejo v smeri zagotovitve davčne enakosti. Mehanizmi, ki zmanjšujejo davčno neenakost med dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja gredo ali v smeri omejitve odbitka obrestnih odhodkov od davčne osnove (sistem CBIT) ali v smeri uvedbe odbitka za lastniške vire financiranja (sistem ACE) oziroma v smeri kombinacije obeh vrst. Ker so tradicionalni viri financiranj za inovativna start-up podjetja ponavadi težje dostopni, se v zadnjem času pojavljajo različne možnosti nebančnega financiranja preko t.im. platform za množično financiranje in skladov tveganega kapitala. Zaradi relativno novega načina financiranja se tako pravna kot davčna zakonodaja, ki urejata področje alternativnih virov financiranja dopolnjujeta skladno z razvojem teh oblik financiranja.
Ključne besede: start-up podjetje, viri financiranj, obdavčitev dividend, obrestni davčni ščit, davčni odtegljaj, sistem ACE, sistem CBIT, množično financiranje, tvegani kapital
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 695; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Prikrito izplačilo dobička in davčne posledice
Lucija Zupančič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala prikrita izplačila dobička in davčne posledice, kar je razloženo in prikazano s praktičnimi primeri ter opredeljeno z zakoni. Podrobneje so opisani navidezni pravni posli v davčnih zadevah s praktičnimi primeri, prav tako so v nalogi opredeljene povezane osebe in poslovanje med povezanimi osebami. Predstavljeni so tudi zakoni in načela za določanje transfernih cen ter obdavčitve prikritih izplačil dobička in davčne posledice. V zadnjem delu naloge je podrobno predstavljena analiza sodb Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s področja prikritega izplačila dobička in navideznih pravnih poslov. V obravnavanih sodbah gre za nepravilnosti predvsem zaradi neupoštevanja davčnih predpisov in izogibanja davčnim obveznostim. Največ je bilo obravnavanih sodb v Slovenji med povezanimi osebami, pri katerih je šlo za sklepanje navideznih pogodb in drugih pravnih poslov, katerih se nepovezane osebe sploh ne bi lotile.
Ključne besede: Prikrito izplačilo dobička, navidezni pravni posli, davčni odtegljaj, povezane osebe, transferne cene, analiza sodb.
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 336; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
KORPORACIJSKO DAVČNO NAČRTOVANJE V LUČI UKREPOV EU IN OECD ZA ZAJEZITEV EROZIJE DAVČNE OSNOVE IN PREUSMERITEV DOBIČKA V JURISDIKCIJE Z UGODNEJŠO DAVČNO ZAKONODAJO
Rok Skuk, 2017, diplomsko delo

Opis: Mednarodno davčno pravo je razvejano in kompleksno področje mednarodnega javnega prava, ki temelji na prepleteni mreži bilateralnih mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, interakcijami med nacionalnimi davčnimi sistemi in njihovim vplivom na posameznike, gospodarske subjekte in države, ki kot udeleženci nastopajo v čezmejnih gospodarskih transakcijah. Obdavčevanje gospodarskih subjektov in transakcij v mednarodnem kontekstu predstavlja velik političen in socialni problem, obenem pa sproža številna fascinantna ekonomska, politična in pravna vprašanja, na katera zaradi tehnično kompleksne in politično sporne materije ni mogoče zlahka najti odgovorov. Enega takšnih problemov predstavlja že sama meja med davčnim načrtovanjem, ki je, kot bo predstavljeno v diplomskem delu, popolnoma zakonito delovanje davčnega zavezanca, in agresivnim davčnim načrtovanjem, ki presega meje pravno dopustnega ravnanja. Pri davčnem načrtovanju gre za sistematsko organiziranje davčnih zadev na način, da bo poslovanje davčnega zavezanca teklo na finančno najučinkovitejši način, česar potencialna posledica je lahko erozija davčne osnove zavezanca in prenos dobička v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, pri čemer gre že za agresivno davčno načrtovanje. Davkoplačevalci se z namenom plačila čim nižjega davka poslužujejo raznoraznih mehanizmov in struktur davčnega načrtovanja, ki so mogoče zaradi pravnih vrzeli in neskladji v mednarodnem sistemu obdavčevanja. Problem predstavlja tudi regulacija takšnih ravnanj in krpanje praznin, ki so nastajale vse od leta 1920, ko je bil vzpostavljen takšen mednarodni davčni sistem, kot ga poznamo še danes.
Ključne besede: transparentno obdavčevanje, dvonivojsko obdavčevanje, conduit družba, base družba, hibridno neskladje, preusmeritev dolga, stalna poslovna enota, davčni dogovor, dividende, obresti, davčni odbitek, davčni odtegljaj, tuja odvisna družba
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 589; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici