Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mednarodno davčno pravo je razvejano in kompleksno področje mednarodnega javnega prava, ki temelji na prepleteni mreži bilateralnih mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, interakcijami med nacionalnimi davčnimi sistemi in njihovim vplivom na posameznike, gospodarske subjekte in države, ki kot udeleženci nastopajo v čezmejnih gospodarskih transakcijah. Obdavčevanje gospodarskih subjektov in transakcij v mednarodnem kontekstu predstavlja velik političen in socialni problem, obenem pa sproža številna fascinantna ekonomska, politična in pravna vprašanja, na katera zaradi tehnično kompleksne in politično sporne materije ni mogoče zlahka najti odgovorov. Enega takšnih problemov predstavlja že sama meja med davčnim načrtovanjem, ki je, kot bo predstavljeno v diplomskem delu, popolnoma zakonito delovanje davčnega zavezanca, in agresivnim davčnim načrtovanjem, ki presega meje pravno dopustnega ravnanja. Pri davčnem načrtovanju gre za sistematsko organiziranje davčnih zadev na način, da bo poslovanje davčnega zavezanca teklo na finančno najučinkovitejši način, česar potencialna posledica je lahko erozija davčne osnove zavezanca in prenos dobička v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, pri čemer gre že za agresivno davčno načrtovanje. Davkoplačevalci se z namenom plačila čim nižjega davka poslužujejo raznoraznih mehanizmov in struktur davčnega načrtovanja, ki so mogoče zaradi pravnih vrzeli in neskladji v mednarodnem sistemu obdavčevanja. Problem predstavlja tudi regulacija takšnih ravnanj in krpanje praznin, ki so nastajale vse od leta 1920, ko je bil vzpostavljen takšen mednarodni davčni sistem, kot ga poznamo še danes.
Ključne besede: transparentno obdavčevanje, dvonivojsko obdavčevanje, conduit družba, base družba, hibridno neskladje, preusmeritev dolga, stalna poslovna enota, davčni dogovor, dividende, obresti, davčni odbitek, davčni odtegljaj, tuja odvisna družba
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1614; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. V zvezi s tem se v magistrski nalogi obravnavajo odprta vprašanja v zvezi s samim postopkom likvidacije, ki se začne bodisi po določilih ZGD-1, bodisi po določilih ZFPPIPP. Bistveno je, da v postopku likvidacije gospodarski subjekt poravna vse svoje obveznosti, preden se izbriše iz sodnega registra. Cilj predpisov o prenehanju družbe sta torej zlasti varstvo upnikov in zagotovitev lastnine nad premoženjem družbe, ki preneha biti nosilec lastninskih pravic. Lastnina, ki ob likvidaciji gospodarske družbe preide na družbenike, pa ima določene davčnopravne posledice, ki se obravnavajo v tej magistrski nalogi. Na kratko je obravnavan računovodski in davčni vidik likvidacije gospodarske družbe z obrazložitvijo posebnosti. Poseben poudarek pa je na odgovoru na odprta vprašanja v zvezi z obdavčitvijo družbenikov ob likvidacije gospodarske družbe. V tej zvezi je podan odgovor na to, kdo so lahko družbeniki gospodarske družbe, ki preneha, kakšna je obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe, ki je seveda odvisna od tega ali je družbenik pravna ali fizična oseba. Podan je odgovor na vprašanje, v katerih primerih se ob likvidaciji gospodarske družbe obdavčijo dohodki, podobni dividendam in v katerih primerih se obdavči kapitalski dobiček. Prav tako je obrazloženo, v katerih primerih se davek plača na podlagi davčnega odtegljaja in kdo je zavezanec za plačilo davka. Obrazložen je tudi postopek v zvezi z oddajo davčnega obračuna, kdaj mora biti oddan, kdo ga mora oddati, itd. Zelo velik poudarek pa je namenjen razkritju skritih rezerv, ki so z vidika davčne zakonodaje še posebej pomembne ob prenehanju gospodarske družbe. Skrite rezerve so opredeljene kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Z vidika davčnopravne zakonodaje je relevantno to, da skrite rezerve obstajajo in da so ob prenehanju gospodarske družbe obdavčene. V zvezi s celotno obravnavano tematiko te naloge sem zbrala sodno prakso in analizirala primere ter z njimi argumentirala obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. Prav tako sem na koncu obravnavala tudi primere v zvezi z davčnopravnim vidikom čezmejnega prenosa sedeža družbe v EU in v tej zvezi obdavčitev družbe in njenih družbenikov.
Ključne besede: likvidacija gospodarske družbe, davčni obračun, davčni odtegljaj, dohodki, podobni dividendam, kapitalski dobiček, skrite rezerve
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 3079; Prenosov: 776
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2531; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Proučili smo pomen prikritega izplačila dobička in predstavili pomembnost pravilne opredelitve tovrstnih izplačil – ali gre res za prikrito izplačilo dobička ali pa morda za drug dohodek. Napačna interpretacija izplačil nas namreč vodi do nepravilne obdavčitve tovrstnih izplačil, saj bo v primeru, da gre za prikrito izplačilo dobička, takšno izplačilo obdavčeno kot dividenda, v nasprotnem primeru pa kot drug dohodek. Bistvo prikritega izplačila dobička je v zagotovitvi koristi družbenikov s strani družbe, kar navzven ni razvidno kot izplačilo, temveč ostane prikrito. Gre za zagotovitev posebne premoženjske koristi družbeniku, vendar pa je predpogoj za takšno izplačilo societetno razmerje. Prikrito izplačilo dobička opredeljujeta tako korporacijska kot davčna zakonodaja, ki sicer zasledujeta različne cilje, vendar pa obe zakonodaji tovrstna izplačila prepovedujeta. Korporacijsko pravo varuje interese družbe in družbenikov, medtem ko davčna zakonodaja varuje interese države, saj je njen cilj v zaščiti davčne osnove družbe kot zavezanke za davek. V praksi prikrita izplačila dobička družbe največkrat opredeljujejo kot davčno priznan odhodek, kar pomeni, da takšna izplačila znižujejo davčno osnovo, čeprav davčna zakonodaja določa, da je prikrito izplačilo dobička davčno nepriznan odhodek, kar pomeni, da je obveznost družbe, da poveča davčno osnovo za znesek prikritega izplačila dobička. Davčna zakonodaja določa pravila obdavčitve tovrstnega izplačila z vidika družbe izplačevalke in z vidika prejemnika prikritega izplačila dobička. Družba izplačevalka mora narediti korekcijo davčne osnove, kar pomeni povečanje prihodkov v davčnem obračunu ali zmanjšanje davčno priznanih odhodkov za znesek, ki je enak prikritemu izplačilu dobička. Ob izplačilu mora ustrezno obračunati in odtegniti davčni odtegljaj, saj prikrito izplačilo dobička sodi med dividendam podobne dohodke, vendar pa davčni odtegljaj plača prejemnik prikritega izplačila dobička. Nemška zakonodaja, tako davčna kot korporacijska, ni imela oblikovane definicije prikritih izplačil dobička, ampak je opredelitev pojma in predpostavke prikritega izplačila dobička oblikovala dolgoletna sodna praksa. Opredelitev oziroma definicija tovrstnih izplačil se je z leti spreminjala, ampak ne glede na to je bil vedno cilj nemške sodne prakse v zaščiti davčne osnove pred samovoljnimi posegi družbenikov v premoženje družbe. Tako so kot prikrita izplačila opredeljena vsa izplačila, ki jih družba izvrši družbeniku na podlagi družbenega razmerja in ki imajo podlago v sklepu družbe o delitvi dobička.
Ključne besede: Davčno pravo, korporacijsko pravo, prikrito izplačilo dobička, družba – izplačevalka, družbenik – prejemnik, predpostavke prikritega izplačila dobička, davčna osnova, davčni odtegljaj.
Objavljeno v DKUM: 07.12.2012; Ogledov: 4697; Prenosov: 478
Celotno besedilo (719,68 KB)

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo najprej na kratko predstavili davčne odtegljaje, čemur je sledila podrobnejša proučitev zakonskih in drugih aktov, ki urejajo področje obdavčitve dohodkov z virom v Sloveniji. Nato smo bralce seznanili s področji davčnih odtegljajev ter s problematiko v povezavi z njimi, s katero se srečujejo kovinsko-predelovalna podjetja pri nas. Za zaključek smo na praktičnem primeru prikazali, kakšen vpliv imajo davčni odtegljaji na poslovno odločanje.
Ključne besede: davčni odtegljaj, obresti, mednarodne konvencije, dvojna obdavčitev, kovinsko-predelovalno podjetje, svetovni dohodek, dohodki z virom v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 27.11.2009; Ogledov: 2325; Prenosov: 421
Celotno besedilo (489,05 KB)