| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med ugotavljanjem poslovnega izida za potrebe letnega računovodskega poročanja in za potrebe davčnega obračuna
Andrea Tot, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje razlike med poslovnim izidom in davčnim obračunom. Osnova slednjega so prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in prikazani v izkazu poslovnega izida, ki je nato tudi sestavni del letnega poročila in ga zatem prilagodimo predpisom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V diplomski nalogi so podrobno opisani tudi poslovni izid ter vrste prihodkov in odhodkov, predstavljen pa je tudi davči obračun. Cilj podjetij je čim večji dobiček, ki ga nato lahko porabijo za svojo rast in razvoj, zato ta posledično stremijo k optimiranju davčne obveznosti. Delo diplomske naloge je namenjeno vsem, ki bi se radi v prvi vrsti seznanili s poslovnim izidom in njegovimi sestavinami ter davčnim obračunom, in pa vsem, ki bi radi spoznali razlike med njima.
Ključne besede: poslovni izid, davčni obračun, davek od dohodka pravnih oseb
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Davčna problematika transfernih cen
Alen Planinšec, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 747; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (608,95 KB)

3.
OBDAVČITEV DRUŽBENIKOV OB LIKVIDACIJI GOSPODARSKE DRUŽBE
Marija Uršnik Jazbec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga obravnava obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. V zvezi s tem se v magistrski nalogi obravnavajo odprta vprašanja v zvezi s samim postopkom likvidacije, ki se začne bodisi po določilih ZGD-1, bodisi po določilih ZFPPIPP. Bistveno je, da v postopku likvidacije gospodarski subjekt poravna vse svoje obveznosti, preden se izbriše iz sodnega registra. Cilj predpisov o prenehanju družbe sta torej zlasti varstvo upnikov in zagotovitev lastnine nad premoženjem družbe, ki preneha biti nosilec lastninskih pravic. Lastnina, ki ob likvidaciji gospodarske družbe preide na družbenike, pa ima določene davčnopravne posledice, ki se obravnavajo v tej magistrski nalogi. Na kratko je obravnavan računovodski in davčni vidik likvidacije gospodarske družbe z obrazložitvijo posebnosti. Poseben poudarek pa je na odgovoru na odprta vprašanja v zvezi z obdavčitvijo družbenikov ob likvidacije gospodarske družbe. V tej zvezi je podan odgovor na to, kdo so lahko družbeniki gospodarske družbe, ki preneha, kakšna je obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe, ki je seveda odvisna od tega ali je družbenik pravna ali fizična oseba. Podan je odgovor na vprašanje, v katerih primerih se ob likvidaciji gospodarske družbe obdavčijo dohodki, podobni dividendam in v katerih primerih se obdavči kapitalski dobiček. Prav tako je obrazloženo, v katerih primerih se davek plača na podlagi davčnega odtegljaja in kdo je zavezanec za plačilo davka. Obrazložen je tudi postopek v zvezi z oddajo davčnega obračuna, kdaj mora biti oddan, kdo ga mora oddati, itd. Zelo velik poudarek pa je namenjen razkritju skritih rezerv, ki so z vidika davčne zakonodaje še posebej pomembne ob prenehanju gospodarske družbe. Skrite rezerve so opredeljene kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Z vidika davčnopravne zakonodaje je relevantno to, da skrite rezerve obstajajo in da so ob prenehanju gospodarske družbe obdavčene. V zvezi s celotno obravnavano tematiko te naloge sem zbrala sodno prakso in analizirala primere ter z njimi argumentirala obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. Prav tako sem na koncu obravnavala tudi primere v zvezi z davčnopravnim vidikom čezmejnega prenosa sedeža družbe v EU in v tej zvezi obdavčitev družbe in njenih družbenikov.
Ključne besede: likvidacija gospodarske družbe, davčni obračun, davčni odtegljaj, dohodki, podobni dividendam, kapitalski dobiček, skrite rezerve
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1565; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
ZAPRTJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DAVČNIH UČINKOV
Renata Škedelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga bazira na proučitvi obdavčitve prenosa premoženja samostojnega podjetnika v privatno sfero (gospodinjstvo), ko se odloči zapreti svojo dejavnost. Samostojni podjetnik je oblika poslovnih subjektov, ki se spopada z mnogimi spremembami v svojem življenjskem ciklu, te pa nemalokrat vodijo do zaprtja dejavnosti. Pri slednjem se samostojni podjetnik sooča s povsem drugačno vsebino, nanašajočo na plejado predpisov, povezanimi s prenosom premoženja iz podjetja v gospodinjstvo. Pri tem je potrebno vzeti v obzir strukturo premoženja, proučiti možnost nadaljevanja po drugi pravni osebi, in navsezadnje, izračunati koliko davka je potrebno plačati, če premoženje prenese v gospodinjstvo ter od tam naprej prosto razpolaga z njim. Temu posledično, magistrska naloga izhaja iz teze, da zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika ne zagotavlja univerzalne davčne nevtralnosti. Temeljno vprašanje v magistrski nalogi je, kakšne in koliko davkov mora samostojni podjetnik plačati, če prenese premoženje v svoje gospodinjstvo, na drugo fizično osebo ali na drugo kapitalsko družbo oz. kombinacijo obeh možnosti. Kaj je prava odločitev ob dejstvu, da dejavnost v taki obliki ne more ali ne želi več opravljati, tudi v luči nove pokojninske zakonodaje, ki omogoča nadaljevanje opravljanja dejavnosti od delni vključitvi v obvezno zavarovanje in odpovedi delne pokojnine. Magistrska naloga se osredotoča na zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika. Prvi del naloge predstavlja splošni opis samostojnega podjetnika oziroma njegov pravni in davčni položaj, načine zaprtja dejavnosti, prenos sredstev med njegovim podjetjem in gospodinjstvom ter pravni in davčni položaj samostojnega podjetnika v Avstriji. Drugi del naloge proučuje primer samostojnega podjetnika pri njegovem zaprtju z vidika obdavčitve prenosa njegovega premoženja v gospodinjstvo z dohodnino, davkom na dodano vrednost, davkom na nepremičnine in davkom na motorna vozila, hkrati pa je predstavljen tudi davčni učinek in prihodki fizične osebe, ki razpolaga s premoženjem po zaprtju dejavnosti. Poleg zaprtja dejavnosti samostojnega podjetnika, je v nadaljevanju naloge predstavljen vidik obdavčitve ob delnem ohranjanju njegove dejavnosti. Poudarek je predvsem na prenosu premoženja ob zaprtju dejavnosti v privatno sfero (gospodinjstvo) in primerjava le-tega z avstrijsko ureditvijo.
Ključne besede: samostojni podjetnik, zapiranje s.p., prenos premoženja, obdavčitev nepremičnin, pokoj, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, obračun DDV, statusno preoblikovanje podjetnika, davčni učinki, davčna nevtralnost
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1913; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

5.
Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami
Lidija Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu. Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani. Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila. Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb. V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1362; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV PRI OBDAVČITVI DOHODKA IZ DEJAVNOSTI
Iris Plečko, 2016, magistrsko delo

Opis: Poenostavljeno zakonsko ureditev dohodka iz dejavnosti, ko lahko fizične osebe z dejavnostjo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je do 31.12.2012 poznalo premalo davčnih zavezancev, zaradi česar ta ureditev ni bila izkoriščena, kot bi lahko bila. Zakonodaja je bila precej neprijazna, saj je bila omogočena le tistim, ki so imeli prihodke pod 42.000 EUR letno in niso zaposlovali delavcev. Ovira so bili še normirani odhodki v višini samo 25 % ustvarjenih prihodkov (razen v treh primerih 70 %). Prihodki davčnih zavezancev so se upoštevali po načelu plačane realizacije. Ovira je bil tudi zapleten postopek akontiranja, ki je bil vezan na to, od koga je davčni zavezanec prejel izplačilo. Podatki iz napovedi in obračunov davčnega odtegljaja so se prenesli še v letno odmero dohodnine. Po 1.1.2013 davčni zavezanci za preteklo davčno leto oddajajo davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in lahko upoštevajo normirane odhodke v višini 70 % (po 1.1.2015 pa kar 80 %) prihodkov. Njihovi prihodki se upoštevajo po načelu zaračunane realizacije. Ker se dohodek iz dejavnosti ne všteva več v letno odmero dohodnine, je kot posledica tega postala večja fleksibilnost pri odločitvah zavezancev glede načina ugotavljanja davčne osnove in možnost vsakoletne spremembe z označbo v davčnem obračunu. S 1.1.2013 je povišan limit na 50.000 EUR prihodkov letno. Prav tako so poenostavljeni administrativni postopki, prepoznavnost te ureditve med davčnimi zavezanci se je v letu 2013 povečala na 14,35 % in v letu 2014 na 19,07 %. Glede na to, da bi se za to ureditev od 1.1.2013 naprej lahko odločilo okrog 79 % davčnih zavezancev, je bil odstotek tistih, ki so se za to ureditev odločili, še vedno nizek. Ko je bil s 1.1.2015 (zraven osnovnega limita 50.000 EUR) limit pod točno določenimi pogoji povišan na 100.000 EUR, se je v letu 2015 za normiranstvo odločilo 27,02 % zavezancev, po prvem četrtletju 2016 pa 31,62 %, a še vedno manj od pričakovanj. Pri analizi davčne obveznosti glede na prihodke, kot izhaja iz podatkov iz davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015, postane slika nizkega odstotka normirancev bolj jasna. Efektivna obdavčitev normirancev je od 1.1.2015 naprej 4,00 % glede na ustvarjene prihodke, kar bi naj bilo ugodno. Ko pa se analizira obdavčitev tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, je odstotek povprečne efektivne obdavčitve z akontacijo dohodnine za leto 2015 le 1,00 % glede na njihove prihodke. Glede na to, da se večina tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, preživlja s tem dohodkom, je ta ugotovitev pravzaprav zaskrbljujoča. Zato je potrebno poostriti nadzor davčnega organa nad obema načinoma ugotavljanja davčne osnove. To pa ne bo možno brez dodatnega zaposlovanja pri Finančni upravi RS. Premalo zaposlenih v kontroli in inšpekciji ne more vršiti takšnega nadzora, kot bi bil potreben nad trenutno 98.317 dejavnostmi fizičnih oseb (podatek na dan 31.3.2016).
Ključne besede: dohodnina, dohodek iz dejavnosti, ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, osnovna kmetijska iz gozdarska dejavnost, davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčna kultura
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 2439; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

7.
PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA V SLOVENIJI IN VELIKI BRITANIJI TER PREDLAGANE REŠITVE
Dejan Lipičnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela so sistemska utaja davčni vrtiljak v Sloveniji in VB, zakonodaja, ki jo ta utaja izkorišča, ter predlagani in že sprejeti ukrepi proti tej utaji. To utajo omogoča trenutni davčni sistem, ki določa, da se intrakomunitarna dobava blaga obdavči z 0-odstotno stopnjo, ter obračunavanje DDV in uveljavitev pravice do povrnitve DDV. V diplomskem delu smo opisali in slikovno prikazali, kako potekajo intrakomunitarna dobava blaga, obračunavanje DDV in uveljavitev pravice do povrnitve DDV ter kako to izkoriščajo utajevalci pri izvajanju davčnega vrtiljaka. Davčni vrtiljaki so resen problem držav članic EU. Kljub vsem do sedaj sprejetim ukrepom so utajevalci vedno znova uspeli prirediti davčne vrtiljake tako, da so zaobšli te ukrepe. Največji problem pri boju proti davčnim vrtiljakom je neenotnost držav članic EU pri sprejemanju zelo nujnih ukrepov, s katerimi bi se morda morali odreči do sedaj določeni samostojnosti pri določanju davčnih stopenj in predvidenih kazni. Na obravnavano problematiko je bilo podanih že mnogo predlogov, ki bi morda v celoti odpravili problem, vendar bi za to morale države članice EU poenotiti davčno, kazensko in gospodarsko-pravno zakonodajo, za kar pa so ali še niso pripravljene.
Ključne besede: davčni vrtiljak, davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, obračun za DDV, intrakomunitarna dobava, utaja davka na dodano vrednost.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1488; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
OPTIMIZACIJA DAVČNE OSNOVE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV IN USTREZNA SHEMA DAVČNIH OLAJŠAV
Janja Švajger, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana optimizacija davčne osnove gospodarskih subjektov in struktura davčnih olajšav. Zakon o davku od dohodkov pravih oseb in s tem tudi davčne olajšave so se v zadnjih letih veliko spreminjale. Vsekakor pa so davčne olajšave tema, kateri bi moralo vsako podjetje, ne glede na velikost in področje delovanja, posvečati veliko pozornosti, da bi bilo kar se da uspešno pri planiranju svoje davčne obveznosti oziroma optimiranju le-te. V nalogi je prikazana shema davčnih olajšav v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Za optimizacijo davčne osnove je potrebo izpolnjevanje številnih pogojev, ki so v nalogi podrobno analizirani. Na osnovi konkretnih primerov malih, srednjih in velikih družb so narejeni izračuni, iz katerih je razvidno, kakšne možnosti optimizacije davčne osnove so imeli gospodarski subjekti v skladu s prejšnjo zakonodajo in kakšne možnosti davčne optimizacije imajo po uvedbi ZDDPO-2. S pomočjo podatkov o plačilih za investicije in intenzivnosti vlaganj v raziskave in razvoj je v nalogi prikazan vpliv davčnih olajšav na poslovne odločitve gospodarskih subjektov. Investicijsko olajšavo ima čedalje manj držav, na drugi strani pa je že večina držav, tako v EU kot izven, uvedla olajšavo za raziskave in razvoj in jo vse bolj povečuje. V nalogi je narejen komparativni pregled le-te v izbranih državah, še posebej in bolj podrobno pa so predstavljene davčne olajšave in pogoji za uveljavljanje olajšav v Veliki Britaniji, s primerjavo s slovensko davčno zakonodajo. Naloga vključuje tudi konkreten primer optimizacije davčne osnove in uveljavljanja davčnih olajšav v izbranem podjetju, s pomočjo katerega so se pokazala konkretna vprašanja in dileme, s katerimi se podjetje sooči, ko uveljavlja davčne olajšave in pripravlja obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Vse navedeno pa je bila osnova za podane predloge sprememb davčne zakonodaje na področju davčnih olajšav, ki bi morebiti lahko pripomogla k doseganju ciljev po razbremenitvi davčnih zavezancev in povečanju vlaganj v raziskave in razvoj in s tem večji konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, davčne spodbude, davčne olajšave, pogoji za uveljavljanje olajšav, efektivna stopnja, investicije, raziskave in razvoj, davčna osnova, davčna optimizacija, poslovne odločitve podjetij, davčni obračun
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 3064; Prenosov: 570
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB V SRBIJI, BOSNI IN HERCEGOVINI IN SLOVENIJI
Matjaž Zemljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Davek od dohodka (dobička) pravnih oseb je kljub nizkemu deležu javnofinančnih prihodkov pomemben z vidika gospodarskega razvoja. Ob današnji vse večji globalizaciji in mednarodni trgovini si veliko podjetij prizadeva čimbolj prodreti na tuje trge zaradi povečanja konkurenčnosti na domačem in tujem trgu ter zaradi doseganja dobička. Davčna zakonodaja je vsekakor pomemben dejavnik pri odločitvi podjetja v katerih državah investirati in poslovati. Cilj podjetja je namreč ustvarjanje čim večjega dobička in plačevanje čim manjših davkov. Različni davčni predpisi o obdavčitvi dohodka (dobička) pravnih oseb med izbranimi državami povzročajo različne davčne obremenitve davčnih zavezancev in različne finančne učinke v proračunu države. Poleg nizkih davčnih stopenj, je pomembna tudi amortizacija in davčne spodbude, ki bistveno vplivajo na višino davčne osnove. Za države bivše Jugoslavije je vsekakor pomembno, da z namenom hitrejšega gospodarskega razvoja in zmanjševanja brezposelnosti z davčno zakonodajo ustvarijo ugodno davčno okolje za tuje investitorje. Kljub temu, da Srbija ter Bosna in Hercegovina nista članici Evropske unije pa je postopno poenotenje zakonodaje na področju obdavčitve dohodka (dobička) pravnih oseb, pomemben dejavnik pri njihovem nadaljnjem gospodarskem razvoju.
Ključne besede: Davek od dohodka pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčni zavezanec, prihodki, odhodki, davčna osnova, davčne olajšave, davčni obračun.
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 3160; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (390,32 KB)

10.
DAVČNE OLAJŠAVE ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Uroš Resnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V svojem delu sem raziskal in podrobneje predstavil s kakšnimi davčnimi olajšavami se srečujejo pravne in fizične osebe v Sloveniji. Davčne olajšave so izrednega pomena. Za fizične in pravne osebe pomenijo znižanje davčnih obveznosti, kar je njihova temeljna pravica, za državo pa le te predstavljajo ustroj za doseganje političnih, gospodarskih, ekonomskih, kot seveda tudi socialnih ciljev. V svojem diplomskem delu sem dal poseben poudarek na davčno zakonodajo in davčne olajšave pravnih oseb. Olajšave zmanjšujejo davek na dobiček podjetja in s tem ugodno vplivajo na finančno uspešnost podjetja. S tem podjetje doseže boljšo plačilno sposobnost, kot tudi poslovno uspešnost. Davčna politika se v podjetjih vedno bolj uvaja, saj je le ta izrednega pomena. V četrtem poglavju sem naredil primerjavo davčnih olajšav za pravne osebe med Slovenijo in Portugalsko. V petem poglavju sem za konec priložil tudi praktični primer za fizične in pravne osebe, vzorca pravilno izpolnjenega obrazca za dohodnino in vanj vključene nekatere davčne olajšave.
Ključne besede: Davčna olajšava, davčne obveznosti, davčni zavezanec, dohodnina, dohodek, davčno obdobje, delodajalec, fizične osebe, obračun davka, obračun plače, pravne osebe, vzdrževan družinski član, vzdrževan otrok, zakon, zaposlenec.
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 3649; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (6,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici