| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru
Aleš Budja, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni svetovalci se že dolgo več ne ukvarjajo zgolj s preventivnim svetovanjem, temveč vedno bolj prevzemajo tudi vlogo pooblaščencev v davčnih inšpekcijskih nadzorih, kjer kot strokovnjaki z davčnega področja sodelujejo z inšpektorji pri davčnih inšpekcijskih nadzorih, ki jih le ti opravljajo pri strankah davčnih svetovalcev. V tej diplomski nalogi prikazujemo zaokroženo celoto problematike davčnega inšpekcijskega nadzora in sodelovanja davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena od podvrst davčnega nadzora, vsekakor pa najpomembnejša in najpogostejša. Osebe, nad katerimi se vrši davčni inšpekcijski nadzor, lahko vsa dejanja opravljajo same. Dejstvo pa je, da te osebe večinoma nimajo dovolj znanja, da bi lahko samostojno kvalitetno sodelovale z davčnimi inšpektorji. S tem namenom se stranke veliko krat odločijo, da ob nastopu davčnega inšpekcijskega nadzora poiščejo pomoč davčnih svetovalcev. Davčni inšpekcijski nadzor se formalno prične z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po vročitvi sklepa se navadno opravi uvodni pogovor, v katerem davčni inšpektor predstavi predvsem, kateri davki in katero davčno obdobje bodo predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Sledi ugotovitveni postopek, v katerem davčni inšpektor ob sodelovanju zavezanca za davek in njegovega pooblaščenca, davčnega svetovalca, zbira potrebno dokumentacijo, na podlagi katere kasneje sestavi zapisnik, na katerega lahko poda zavezanec za davek pripombe. Sledi izdaja odločbe, ki je navadno odmerna in zoper katero lahko poda zavezanec za davek pritožbo na drugostopenjski organ. V vseh omenjenih fazah postopka in pri posameznih pravnih sredstvih opisujemo pomen davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki lahko s svojim znanjem znatno pripomore zavezancu za davek k rešitvi davčnega problema.
Ključne besede: Davčni nadzor, inšpekcijski nadzor, davčni svetovalec, davčno svetovanje, davčni postopek, davčni pooblaščenec.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2386; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (867,75 KB)

2.
PRESOJANJE PREUDARNOSTI DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Urban Ovčar, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni inšpekcijski nadzor je v Republiki Sloveniji urejen s pravnimi pravili, ki določajo temeljne naloge in organiziranost DURS ter postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, in strokovnimi pravili, ki dopolnjujejo pravni okvir in omogočajo izvajanje davčnega inšpekcijskega nadzora na pravilen, odgovoren in učinkovit način. Davčni inšpekcijski nadzor opravljajo davčni inšpektorji, ki so nosilci davčne inšpekcijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in imajo določene pravice, pooblastila in tudi odgovornosti. Davčni inšpekcijski nadzor se izvaja pri vseh zavezancih za davek, ki so najpogostejši uporabniki davčnih inšpekcijskih storitev. V Republiki Sloveniji je davčni inšpekcijski nadzor organiziran v okviru ministrstva za finance, izvaja pa ga DURS. Davčni inšpekcijski nadzor je sestavljen iz štirih zaporednih faz (načrtovanja, priprave, izvedbe in sklepa), v katerih se uporabljajo različne metode in tehnike. Ker je davčni inšpekcijski nadzor financiran z omejenimi proračunskimi viri, so nas v diplomskem delu zanimale predvsem učinkovitost, varčnost in uspešnost te nadzorne dejavnosti v letih 2000—2007. Zato smo za vsak vidik oblikovali skupino kazalnikov, ki smo jih združili v skupni agregatni kazalnik za presojanje preudarnosti davčnega inšpekcijskega nadzora. Za popolno presojanje delovanja davčnega inšpekcijskega nadzora smo poleg kazalnikov učinkovitosti, varčnosti in uspešnosti z merjenjem zadovoljstva uporabnikov inšpekcijskih storitev (anketiranja zavezancev za davek) ocenili tudi kakovost teh storitev. O preudarnosti davčnega inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji menimo, da je bila ta v vseh letih primerna in zadovoljiva. Na to kažejo doseganje visoke ravni učinkovitosti in uspešnosti, vsakoletno izboljševanje varčnosti, pa tudi zadovoljiva raven kakovosti davčnih inšpekcijskih pregledov. Ugotavljamo namreč, da je davčna inšpekcijska služba z velikim številom opravljenih inšpekcijskih pregledov ali z izvajanjem pravilnih delovnih postopkov v vseh letih razkrila večji znesek dodatno ugotovljenih in plačanih davčnih obveznosti (dodatnih davčnih prihodkov), kot je bilo nastalih stroškov inšpekcijske službe.
Ključne besede: Slovenija, davčni inšpekcijski nadzor, učinkovitost, varčnost, uspešnost, zadovoljstvo uporabnikov davčnih inšpekcijskih storitev, preudarnost davčnega inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji
Objavljeno: 18.06.2010; Ogledov: 1986; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (671,25 KB)

3.
Davčni inšpekcijski nadzor
Nina Lozinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni inšpekcijski nadzor je del davčnega nadzora, ki obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. Opravlja se tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Nanašati se mora predvsem na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji. Davčni inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, pri katerem je stvarno pristojen na prvi stopnji davčni urad Davčne uprave RS, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance. Davčni inšpekcijski nadzor izvajajo davčni inšpektorji, ki so javni uslužbenci — uradniki, zaposleni za nedoločen čas.
Ključne besede: davčni nadzor, davčna inšpekcija, davčni urad, upravni postopek, inšpektor, zavezanec za davek
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3688; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Vloga davčnega računovodstva v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb v gospodarskih družbah
Cvetka Grušovnik, 2010, magistrsko delo

Opis: Računovodstvo se ukvarja z vrednostnim spremljanjem in proučevanjem pojavov, ki so povezani s poslovanjem podjetja. Rezultat te dejavnosti so računovodske informacije, ki jih zahtevajo različni notranji in zunanji uporabniki računovodskih informacij. Podjetja poročajo o poslovnih rezultatih zunanjim uporabnikom na podlagi računovodskih pravil, le državi, kot enemu izmed zunanjih uporabnikov računovodskih informacij, pa na podlagi davčnih pravil. Podjetja želijo državi prikazati čim slabšo uspešnost, da bi si zmanjšala davčno breme, drugim uporabnikom računovodskih informacij pa običajno želijo predstaviti čim ugodnejši rezultat. Da bi država preprečila zavajajoče prikazovanje slabše uspešnosti, je za davčno poročanje določila davčna pravila, na podlagi katerih podjetja poročajo o rezultatih poslovanja davčnemu organu. S tem je mišljeno poročanje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali davčni bilanci. V podjetjih se s poročanjem za davčne namene ukvarja posebno področje računovodstva, ki ga imenujemo davčno računovodstvo. Davčno računovodstvo je opredeljeno kot tisti vidik obravnave računovodskih informacij, ki so pomembni z vidika odločanja o davkih in oblikovanja davčne bilance. Davčna pravila, ki določajo način poročanja za davčne namene, so čedalje bolj zapletena in obsežna, zato se tudi obseg in zahtevnost nalog davčnega računovodstva povečuje. V magistrski nalogi so predstavljena določila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki v Sloveniji določa obdavčitev dobička pravnih oseb. Predstavljena so tista določila, ki razlikujejo računovodski dobiček od obdavčljivega dobička, kar ima za posledico izkazovanje odloženih davkov. V povezavi s tem je predstavljena vloga davčnega računovodstva, ki zagotovi pravilno, popolno in pravočasno sestavo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ter tudi zagotovitev vseh dodatnih evidenc in podatkov, ki jih zahtevajo davčni predpisi. Država spoštovanje in izvajanje predpisanih davčnih pravil nadzoruje z davčnim inšpekcijskim nadzorom. V magistrski nalogi je tudi predstavljen postopek davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb in ukrepi davčne inšpekcije v primeru, če davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb ni pravilno in popolno sestavljen. Vzroki za nepravilnosti so lahko v neustreznem delovanju ali organiziranosti davčnega računovodstva v podjetju ali drugi motivi, ki imajo namen zmanjšati davčno breme podjetja.
Ključne besede: računovodsko poročanje, davčno računovodstvo, davčna politika podjetja, davek od dohodkov pravnih oseb, odloženi davki, davčni inšpekcijski nadzor, davčna utaja
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 3549; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
DAVČNO INŠPICIRANJE
David Gabrovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčno inšpiciranje oziroma davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena izmed oblik davčnega nadzora, ki ga izvajajo davčni inšpektorji kot uslužbenci Ministrstva za finance, s katerim se izvaja nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. Naloge davčne službe, kamor spada tudi davčno inšpiciranje, izvaja v Republiki Sloveniji Davčna uprava Republike Slovenije, ki jo sestavljajo Glavni davčni urad s sedežem v Ljubljani, davčni uradi (ti imajo za posamezno teritorialno področje ustanovljene izpostave) in Posebni davčni urad. Na prvi stopnji odločajo v davčnem postopku davčni uradi, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance.
Ključne besede: davčni nadzor, davčni inšpektor, DURS, davčni postopek.
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 3183; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (564,02 KB)

6.
DAVČNE UTAJE IN SAMOPRIJAVA
Katja Krivonog, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčne utaje predstavljajo vedno aktualno in perečo problematiko, saj odkar obstajajo davki, obstajajo tudi davčni zavezanci, ki se na različne načine pokušajo izogniti plačilu davka. Na utajevanje davkov vplivajo različni dejavniki in motivi, prav tako pa se tudi načini izvršitve davčnih utaj med seboj razlikujejo, vendar je vsem davčnim utajam skupno to, da davčni zavezanci z utajo davka zasledujejo premoženjsko korist. Davčnim zavezancem pomeni izpolnitev davčne obveznosti namreč zgolj breme, za izpolnitev katere ne prejmejo nobene protistoritve od države. Po drugi strani pa država zbira javne prihodke skoraj izključno iz naslova davkov in tako poskuša z davčnim nadzorom čim bolj omejiti davčne utaje. Eden izmed institutov, ki bi naj davčne zavezance spodbudil k prostovoljnemu plačevanju davkov, je samoprijava. S samoprijavo davčni zavezanci kasneje ugotovljene nepravilnosti v davčnih napovedih in davčnih obračunih sporočijo davčnemu organu. Navedeno ima za posledico, da se davčni zavezanec izogne sankciji za davčni prekršek, država pa pobere dodaten davek, kar vsekakor pozitivno vpliva na državni proračun.
Ključne besede: DAVEK, DAVČNA UTAJA, DAVČNI NADZOR, SAMOPRIJAVA
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 5146; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (498,19 KB)

7.
DAVČNE UTAJE IN NJIHOVO PREPREČEVANJE
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Davki predstavljajo najpomembnejši vir javnih dohodkov. Pobirajo se prisilno od fizičnih in pravnih oseb v zakonsko določeni višini, vendar zavezanci za plačilo davkov ne dobijo nobenih protidajatev. Davkoplačevalci stremijo k čim nižjemu davčnemu bremenu, na drugi strani pa država želi čim več pobranih davkov. Davčni zavezanci tako iščejo najrazličnejše možnosti da bi se izognili, zaobšli ali utajili davek. Zadnji način je zakonsko nedopustno in kaznivo dejanje. Davčno utajevanje ni izjema v nobeni državi, gospodarstvu, panogi. Da bi lažje preprečevali davčne utaje je potrebno v prvi vrsti poznati razloge zavezancev za davčno utajevanje. Med vzroke za davčno utajevanje štejemo višino davčnega bremena, občutek nepravične razporeditve davčne obremenitve, občutek, da država razsipava z javnimi sredstvi, spremembo metode ali načina obdavčevanja, obresti, podkupovanje ter še številne druge. Med organi odkrivanja davčnih utaj ima najpomembnejšo vlogo davčni organ, ki davčne zavezance nadzira s kontrolo in z inšpekcijskimi pregledi. Za uspešno odkrivanje in preprečevanje davčnih utaj je potrebno nenehno izobraževanje ter tudi sodelovanje. Davčne utaje se sankcionirajo po številnih zakonih: zakonu o prekrških, kazenskem zakoniku, zakonu o davčnem postopku, zakonu o davčni službi, zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.
Ključne besede: davčni zavezanec, davčni nadzor, sankcioniranje davčnih utaj
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 3265; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (505,52 KB)

8.
Davčni inšpekcijski nadzor in kriminaliteta : diplomsko delo
Klavdija Kozlevčar, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: davki, davčni nadzor, inšpektorji, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 1581; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

9.
DAVČNI VIDIK FUNDACIJ
Branka Hercog, 2011, magistrsko delo

Opis: Fundacije kot na namen vezano premoženje so v kontinentalnem pravnem redu prisotne že vse od rimskega prava, pravi razcvet pa so doživele v obdobju po drugi svetovni vojni. Poleg prvotnih namenov splošne koristnosti in dobrodelnosti so se razširile tudi na področje zadovoljevanja zasebnih namenov v obliki družinskih in podjetniških fundacij. Pri tem je davčni vidik delovanja fundacij eden pomembnejših pogojev, ki na delovanje fundacij deluje spodbujajoče ali zaviralno. Država s svojo zakonsko regulativo bistveno vpliva na pojavnost fundacij in njihovo (ne)vključenost v gospodarski in družbeni sistem. Države k opredeljevanju fundacij in pogojem za njihovo delovanje pristopajo različno, od zelo restriktivnega načina (primer Slovenije) do zelo liberalnega (primer Liechensteina). V nalogi je primerjalno obravnavanih šest držav. Poleg že omenjenega Liechtensteina in Slovenije še Avstrija, Nemčija, Velika Britanija in Združene države Amerike, kjer lahko prav na področju določanja pogojev za ustanovitev in delovanje ter obdavčevanja opazujemo razlike v pristopu in posledice. Zakonodaja, ki ureja davčno področje, je za obstoj fundacij izjemnega pomena, saj z mehanizmi davčnih olajšav, oprostitev in drugih ugodnosti ustanovitelje spodbuja ali zavira pri odločanju o ustanovitvi fundacije, vpliva pa tudi na odločitve donatorjev, da darujejo premoženje že obstoječim fundacijam. Z davčno zakonodajo je neposredno povezana tudi dopustnost namenov (liberalni ali restriktivni pristop), ki prav tako vpliva na številčnost in pomen fundacij v posamezni državi. Slovenski Zakon o ustanovah spada med najrestriktivnejše v Evropi, saj dopušča le ustanavljanje splošnokoristnih in dobrodelnih fundacij. Davčni režim je tudi za sicer dopustne splošno koristne fundacije izrazito neugoden. Zato bi bila nujna sprememba zakonodaje v smislu liberalnejšega pristopa k opredelitvi namenov, za katere je dovoljeno ustanavljati fundacije in vpeljava novih oblik, to sta podjetniška in družinska fundacija. Istočasno je potrebno vzporedno vzpostaviti ustrezno davčno politiko in izgraditi primerne mehanizme nadzora. Zaradi tega so potrebne tako spremembe predpisov, ki urejajo ustanovitev in pogoje za delovanje fundacij kot tudi zakonodaje, ki ureja obdavčitev fizičnih in pravnih oseb ter dedovanje.
Ključne besede: fundacija, ustanova, splošnokoristni nameni, zasebni nameni, splošnokoristne fundacije, družinske fundacije, podjetniške fundacije, davčni režim, davčni nadzor.
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 3697; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
CENITEV DAVČNE OSNOVE NEPOJASNJENIH DOHODKOV FIZIČNE OSEBE
Matija Maučec, 2012, magistrsko delo

Opis: Cenitev davčne osnove fizične osebe je specifični ugotovitveni davčni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki omogočajo davčnemu organu, da določi s pomočjo izbrane metode verjetno davčno osnovo, na osnovi katere odmeri davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama zakonska podlaga za cenitev davčne osnove fizične osebe je določena v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 kot samostojna določba in je hkrati edina zakonska podlaga za to vrsto odmere davka v posebnih primerih, v katerih se prepletajo tako materialne kot procesne določbe. Davčni organ lahko odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 pod pogojem, če je seznanjen s precejšnjim nesorazmerjem med zavezančevim premoženjem, sredstvi ali porabo sredstev in njegovimi napovedanimi dohodki pri določeni fizični osebi. Da bi davčni organ lahko izpolnil navedeni zakonsko predpisani pogoj, mora uvesti pred samim davčnim postopkom eno izmed vrst davčnega nadzora, to je davčno preiskavo, v kateri ugotavlja obstoj pogoja »precej« tudi s pomočjo Poziva za prijavo premoženja, določenega v 69. členu ZDavP-2, ki predstavlja sredstvo oz. instrument za pravno podlago odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Če davčni organ ugotovi v davčni preiskavi obstoj pogoja precej (ali če ga ne ugotovi), uvede (ali ne uvede) davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, v katerem s pomočjo izbrane metode ugotavlja obstoj (ali neobstoj) davčne osnove in na taki osnovi odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 predstavlja sredstvo, katerega namen bi naj bila dosledna izpeljava načela enakosti in pravičnosti obdavčitve ter načela plačila davka skladno z ekonomsko močjo zavezanca za davek.
Ključne besede: Cenitev, davčni zavezanec – fizična oseba, davčna osnova, davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, davčna načela, davčna preiskava, davčni nadzor, davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, metode cenitve davčne osnove.
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 3925; Prenosov: 742
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici