| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV DAVČNE POLITIKE PODJETJA V GRADBENI DEJAVNOSTI NA USPEŠNOST POSLOVANJA
Boris Emeršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Iz vsega napisanega sledi ugotovitev, da predstavlja davek od dohodkov pravnih oseb, veliko breme za vse davčne zavezance. Le teh ne spodbuja k ustvarjanju dobičkov, ampak deluje ravno nasprotno. Zato se davčni zavezanci pogosto poslužujejo rešitev, kot so davčne utaje in selitev proizvodnje na območja kjer je delovna sila cenejša in kjer so obremenitve dohodkov manjše. Davčna politika je namreč tista, ki lahko ali pospeši razvoj gospodarstva, ali pa ga tudi zavira. Očitno se pri nas dogaja slednje. Iz sredstev informiranja in iz informacij objavljenih na spletnih straneh, sem razbral, da spada Slovenija med tiste države, ki imajo najvišje davke, pa naj gre pri tem za obdavčitev plač, dobička ali prometa blaga in storitev. To, da ta trditev drži, najbolj občutijo zaposleni, predvsem pa tisti v gradbeništvu. Na podlagi podatkov namreč ocenjujem, da je od vseh gospodarskih dejavnosti, gradbeništvo v največjih težavah. Plače zaposlenih so nizke med drugim tudi ali pa celo predvsem, zaradi visokih obremenitev plač z davki (dohodnino po lestvici od 16% do 41%) in prispevki (38,2%). Tako visoke obremenitve plač z davki in dajatvami imajo za posledico visoke stroške dela, čista izplačila plač pa so v višini, ki ne zagotavlja zaposlenim niti osnovnih pogojev za preživetje. Če ob tem upoštevamo še to, da se od vrednosti prodanih storitev in blaga obračuna še prometni davek po splošni 20% stopnji oziroma 8,5% znižani stopnji, potem je razumljivo, zakaj tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Tudi obdavčitev dobička z 20% davčno stopnjo je previsoka, saj je tudi predlog opozicije, da se zniža na 17% zlasti še, ker v večini primerov, davčna osnova iz davčnega izkaza presega dobiček izkazan v poslovnem izidu, in to zato, ker cela vrsta odhodkov iz poslovnega izida ni davčno priznana ali pa je priznana le delna. Ukinjena je bila tudi cela vrsta olajšav, ki so jih lahko davčni zavezanci do uvedbe sprememb davčne zakonodaje uveljavljali v davčnih izkazih.
Ključne besede: PRIHODKI, ODHODKI, IZID, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVČNI PRIHODKI, DAVČNI ODHODKI, DAVČNE OLAJŠAVE, DAVČNE STOPNJE, DAVČNA OSNOVA, DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVČNA POLITIKA
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 2001; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (430,11 KB)

2.
DAVČNI VIDIK PRIDOBITNE IN NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI V DOMOVIH UPOKOJENCEV IN PRIMERJAVA S HRVAŠKO
Danijela Berlič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na davčno ureditev v javnih zavodih — domov upokojencev v Sloveniji in na Hrvaškem. Na začetku naloge smo predstavili javne zavode v Sloveniji, ki so namenjeni predvsem opravljanju javnih služb. Glede na to, da lahko vsak zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, lahko pridobivajo sredstva za delo tudi s prodajo blaga in storitev na trgu. Pridobivanje sredstev s prodajo blaga in storitev je tržna dejavnost, ki se obdavči, zato javni domovi upokojencev v Sloveniji razdelijo dejavnost na pridobitno in nepridobitno dejavnost. V drugem delu diplomske naloge smo opredelili javne domove na Hrvaškem na primeru doma Sveta Ana, ki imajo enaki pomen kot v Sloveniji. Javni domovi na Hrvaškem so v celoti socialno naravnani, pomeni, da je celotna dejavnost nepridobitna dejavnost, zato ne delijo dejavnosti na javno in tržno dejavnost. V 8. poglavju smo prikazali primerjavo davčnega obračuna javnih domov v Sloveniji in Izkaza prihodkov in odhodkov, prejemkov in izdatkov, ki ga izpolnijo na Hrvaškem.
Ključne besede: javni zavodi, domovi upokojencev v Sloveniji in na Hrvaškem, pridobitna dejavnost, nepridobitna dejavnost, davek, davčni obračun, izkaz
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 1618; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (746,89 KB)

3.
METODE VREDNOTENJA OSNOVNIH SREDSTEV IN NALOŽBENIH NEPREMIČNIN V SLOVENSKIH PODJETJIH
Simona Bagola, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine običajno predstavljajo pomembno postavko sredstev podjetja, s tem pa tudi pomemben element in vplivni dejavnik kakovosti računovodskih informacij za presojanje premoženja z računovodsko finančnega položaja in poslovne uspešnosti večine organizacij. Vrednost sredstev podjetja je odvisna tudi od metode vrednotenja sredstev. Podjetje lahko izbira med modelom nabavne vrednosti in modelom prevrednotenja oz. modelom poštene vrednosti. Ta izbira pa posledično vpliva tudi na poslovni izid in obdavčitev podjetja, saj osnovna sredstva postopno prenašajo vrednost na nove poslovne učinke, podvržena so torej procesu amortiziranja. Slovenska podjetja imajo prosto izbiro, za kateri model se bodo odločala. To določata dva zakona, in sicer SRS in ZGD-1. Nimajo pa proste izbire glede amortizacijske stopnja, saj ZDDPO-2 določa maksimalno priznano amortizacijsko stopnjo, ki znižuje davčno osnovo. Za cilj diplomskega seminarja smo si zadali, da ugotovimo, katere metode uporabljajo slovenska podjetja ter kakšno amortizacijsko stopnjo določajo podjetja. V raziskavo smo vključili 120 podjetij, od tega 60 družb z omejeno odgovornostjo in 60 delniških družb. Ugotovili smo, da podjetja bolj uporabljajo model nabavne vrednosti, amortizacijsko stopnjo določijo glede na pričakovano dobo koristnosti sredstev, uporabljajo pa enakomerno časovno amortizacijo. Kljub gospodarski krizi podjetja še vedno investirajo v osnovna sredstva, saj so ta pogoj za nemoteno poslovanje.
Ključne besede: amortizacija, model prevrednotenja, model nabavne vrednosti, obdavčitev, sredstva, poslovni izid, davčni izkaz
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 3198; Prenosov: 604
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici