Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Etično vedenje posameznika se začne oblikovati že v otroštvu oziroma pri vzgoji. Etiko posameznika predstavljajo njegove vrednote, norme in pravila, etične odločitve pa temeljijo na lastni izbiri v različnih okoliščinah. Etika je sestavni del vsakodnevnega delovanja in predstavlja ključni faktor pri sprejemanju odločitev posameznika na zasebnih in poslovnih ravneh. Dandanes od podjetij pričakujemo, da bodo poleg ekonomske in pravne odgovornosti uresničevale tudi etično odgovornost. Pri tem so poslovodje tisti, ki imajo pomembno vlogo, saj s svojimi odločitvami vplivajo na celotno okolje podjetja. Ravnati se morajo po etičnih načelih in vrednotah podjetja ter delovati etično sprejemljivo, kar pomeni, da morajo v etičnih dilemah izbrati pravilne odločitve. Težava nastopi, kadar poslovodje iščejo neetične bližnjice za uresničevanje zastavljenih ciljev. Eden od takšnih načinov so davčne utaje, saj v splošnem veljajo za etično nesprejemljive. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili poslovodjo in naloge, s katerimi se ta srečuje v podjetju. Nato je sledila opredelitev etike, morale in poslovne etike. Natančneje smo predstavili ravni poslovne etike ter vzroke za neetično vedenje. Prav tako smo predstavili davčne utaje, njihove vzroke za nastanek in jih opredelili z vidika etičnosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo o vplivu etične zavesti poslovodij na davčne utaje. Prišli smo do zaključkov, da imajo poslovodje v pomurskih podjetjih močno etično zavest, da davčne utaje ocenjujejo kot neetične ter niso nagnjeni k izvrševanju davčnih utaj.
Ključne besede: etika, etična zavest, davčne utaje, poslovodja
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 872; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Davčne utaje so problem s katerim se sooča tako Slovenija, kot tudi ostale države članice Evropske unije. Cilj vsake države je, da bi vzpostavili ustrezne in učinkovite mehanizme, s katerimi bi v čim večji meri preprečili širjenje davčnega utajevanja ter davkoplačevalce pritegnili k izpolnjevanju davčnih obveznosti, glede česar se je v tuji literaturi uveljavil izraz »tax compliance«. Da bi lahko sprejeli ukrepe, ki bi vplivali na izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, je pomembno dobro poznavanje dejavnikov, kateri igrajo pomembno vlogo pri odločitvi davkoplačevalcev, ali bodo le-ti svoje davčne obveznosti poravnali v zakonsko določeni višini, ali bodo skušali najti zakonsko verzel in se tako izognili plačilu davka ter s tem vplivali na manjši priliv javnofinančnih prihodkov v državno blagajno. Tako smo v magistrski nalogi preučili ekonomske, psihološke, motivacijske in demografske dejavnike ter njihovo pomen pri izpolnjevanju davčnih obveznosti davkoplačevalcev. Ker je po ugotovitveh Finančne uprave Republike Slovenije zaznano veliko kršitev pri gotovinskem poslovanju, kjer davčni zavezanci uporabljajo takšne računalniške programe in strojno opremo, ki jim omogoča naknadno spreminjanje evidentiranih podatkov o oprevljenem prometu z gotovino, brez revizijske sledljivosti, so na Ministrstvu za Finance sprejeli odločitev o uvedbi tehnično zanesljive rešitve, in sicer uvedbo davčnih blagajn, kar je Vlada RS sprejela in določila, da je od 2. januarja 2016 njihova uporaba obvezna za vse pravne subjekte, ki poslujejo gotovinsko. Veliko nepravilnosti pri evidentiranju prihodkov v okviru gotovinskega poslovanja, davčni inšpektorji beležijo predvsem pri davčnih zavezancih, ki se ukvarjajo z gostinstvom, zaradi česar gostinske dejavnosti umeščamo med najbolj rizične in ravno zato smo za empirično raziskavo anketirali zaposlene v gostinstvu iz posavja, in sicer smo preučili njihov odnos do davčnega utajevanja in uvedbe davčnih blagajn. V empiričnem delu naloge so preverili tudi zastavljene hipoteze ter pridobljene podatke primerjali s podatki drugih raziskav.
Ključne besede: Davčne utaje, davčna skladnost, davčne blagajne, gostinstvo.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1297; Prenosov: 150
Celotno besedilo (4,29 MB)

Opis: Siva ekonomija je pojav, ki je prisoten v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu. Zaradi njegove razsežnosti ne obstaja enotna opredelitev, ampak si avtorji glede na področje raziskovanja določijo svojo definicijo, po kateri se zgledujejo. Siva ekonomija se pojavlja v različnih oblikah in obsegu. Na primer, največ je prisotne sive ekonomije v južnih državah Evrope, najmanj pa v severnih. Prav tako delež sive ekonomije povečuje od zahoda proti vzhodu Evrope. Oblike sive ekonomije so na primer dobro poznane davčne utaje ali nič manj znano delo na črno. Države se proti sivi ekonomiji bojujejo na različne načine, ter se pri tem poslužujejo raznovrstnih ukrepov, saj so njeni učinki na gospodarstvo, družbo in politiko različni. Siva ekonomija je legalna, vendar kazniva. Sive ekonomije ni mogoče popolnoma izkoreniniti, saj so posamezniki tisti, ki po njej povprašujejo in jo vzdržujejo. Pri tem pa izgublja država, ki je prikrajšana za svoj del v proračunski blagajni. Država je tudi tista, ki z pravilnim vodenjem uravnava delež sive ekonomije in lahko ustreznimi ukrepi vpliva na njen obseg. Sivo ekonomijo je potrebno nadzorovati in redno ocenjevati, da delež ne presežne zmožnosti obvladovanja s strani države. Obseg sive ekonomije v Sloveniji ni zanemarljiv, njegov delež je v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, med višjimi. Po podatkih Schneiderjeve raziskave (2017) znaša ocenjen delež sive ekonomije za leto 2016, 23,1 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skozi proučevana leta se je delež sive ekonomije zmanjševal v vseh državah Evropske unije. Leta 2008, v času gospodarske in finančne krize se je povečal, ter se v zadnjih letih ponovno znižuje, kar kaže na okrevanje ter izboljšanje razmer v gospodarstvu. Kljub podobnemu trendu naraščanja in padanja, se obseg sive ekonomije med državami Evropske unije zelo razlikuje, od 7,6 odstotkov bruto domačega proizvoda v Avstriji, do 31,9 odstotkov bruto domačega proizvoda v Bolgariji. Pomembna je zavest in ozaveščanje državljanov o pomembnosti plačevanja davkov in socialnih prispevkov za njihovo prihodnost. Državna regulativa pa mora biti oblikovana pravično in preudarno do vseh državljanov, saj lahko le s takšnih načinom državni organi pričakujejo vrnjeno pošteno obnašanje, ter spoštovanje do države.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčne utaje, delo na črno, davčna morala, ozaveščenost.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2018; Ogledov: 3825; Prenosov: 660
Celotno besedilo (1017,45 KB)

Opis: Preprečevanje čezmejnih davčnih utaj je pomembno tako z vidika zaščite nacionalnih proračunskih prihodkov kot tudi zaupanja državljanov v poštenost in učinkovitost davčnih sistemov. Usklajen pristop na ravni EU in drugih držav lahko okrepi skupna prizadevanja v boju proti čezmejnim davčnim utajam ter spodbudi visoke standarde davčnega upravljanja na globalni ravni. Za ta namen je ključna tudi učinkovita izmenjava podatkov za davčne namene med posameznimi državami, pri kateri je, poleg izmenjave na zahtevo davčnega organa in spontane izmenjave, še posebej pomembna postaja avtomatična izmenjava davčnih podatkov. Po večletnih prizadevanjih so bili vzpostavljeni določeni sistemi – t. i. ameriški sistem FATCA, na njem temelječ sistem OECD CRS, implementiran tudi v EU v Direktivi Sveta 2014/107/EU z dne 9. 12. 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja –, ki naj bi prek avtomatične izmenjave podatkov omogočili še učinkovitejši nadzor nad premoženjem, ki ga imajo davčni zavezanci neposredno ali posredno prek svojih podjetij naloženega izven države svojega rezidentstva in ga upravljajo prek finančnih institucij, tudi zavarovalnic. Določeni zavarovalni posli so po svoji pravni naravi zaradi možnosti vključevanja naložbenih komponent lahko tvegani za morebitne čezmejne davčne utaje in zapadejo pod obravnavo navedenih sistemov. To so zavarovalni posli iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj, ki vključujejo naložbene komponente oziroma zavarovalne pogodbe z vključeno odkupno vrednostjo in pogodbe rentnih zavarovanj. V 2. poglavju naloge je natančneje obravnavano področje vrst zavarovalnih poslov, glede na slovensko zakonodajo tveganih z vidika čezmejnega davčnega utajevanja, v 3. poglavju naloge pa ključnih sistemov avtomatične izmenjave podatkov na področju ugotavljanja in preprečevanja čezmejnih davčnih utaj v zavarovalništvu, implementiranih tudi v slovenski pravni red. Z implementacijo omenjenih sistemov v Zakonu o davčnem postopku so se na raven slovenskih zavarovalnic in zavarovalniških skupin prenesli ukrepi odkrivanja morebitnih čezmejnih davčnih utaj, in sicer prek opravljanja obveznih skrbnih pregledov strank v vseh fazah poslovanja (v postopku sklepanja zavarovalnih pogodb, sprememb zavarovalnih pogodb in pred izplačili na podlagi zavarovalnih pogodb), identificiranja tujih davčnih rezidentov oziroma državljanov ter poročanja o tem davčnemu organu. Davčni organ je nato tako pridobljene podatke dolžan posredovati davčnim organom teh držav. Glede na to je učinkovitost preprečevanja čezmejnih davčnih utaj pri zavarovalnih poslih v veliki meri odvisna od ustreznosti in učinkovitosti izvajanih ukrepov zavarovalnic. Prilagoditve, ki so jih bile zavarovalnice dolžne v zvezi s tem izvesti, so natančneje obravnavane v 4. poglavju naloge, vključujejo pa tako prilagoditve na novo, s tem področjem povezano zavarovalniško zakonodajo, temelječo na Solventnosti II, kot tudi prilagoditve davčne zakonodaje. Področje varstva osebnih podatkov in s tem povezana pravna problematika, obravnavana z vidika zakonitosti obdelovanja osebnih podatkov strank zavarovalnice za namen nadaljnjega poročanja davčnemu organu, je ustrezno urejena. Veljaven Zakon o davčnem postopku vsebuje ustrezne pravne podlage za uporabo osebnih podatkov strank zavarovalnice ter določenih kategorij oseb za davčne namene. V prihodnosti pa bo za zagotavljanje varstva pravic davčnih zavezancev po moji oceni potrebno oblikovati dodatne enotne standarde oziroma usmeritve na področju vprašanj, kot so, ali ne pripada davčnemu zavezancu pravica do pridobitve obvestila o poročanih podatkih, kam se jih poroča, skupaj s pojasnilom o poslovni naravi poročanega t. i. računa in njegovi opredelitvi v sistemu avtomatične izmenjave podatkov. Iz opravljene analize ustreznosti vzpostavitve sistemov nadzora za namen minimiziranja tveganj čezmejnega davčnega utajevanja obravnavane v tč. 4.2.3 naloge, ki je zajem
Ključne besede: zavarovalni posli, čezmejne davčne utaje, življenjska zavarovanja, FATCA, CRS, avtomatična izmenjava podatkov
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1846; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1020,25 KB)

Opis: V času gospodarske krize se povečujejo davčne utaje, prevare, in sicer ne glede na velikost, dejavnost ali lokacijo podjetja. Raziskave kažejo, da je gospodarska kriza zmanjšala poslovno kulturo na vseh ravneh vodenja in nadziranja. Ta negativni pojav vpliva na to, da se pojavljajo nove oblike gospodarskega kriminala, ki jih je vse težje odkrivati. Odkrivanje le-teh predstavlja veliki izziv za Evropsko unijo, svet in tudi za Slovenijo, saj se izgubljajo milijarde evrov. V Sloveniji se med postopki večkrat zgodi, da predlagani dokazi niso zadovoljivo razloženi, in obtožnice se zavrnejo. Zato je pomemben predkazenski postopek, v katerem sodelujejo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Za pregon davčnih utaj jim pomaga tudi finančni urad, računsko sodišče, revizijske službe in sodni izvedenci. Medsebojno sodelovanje vseh vodi k učinkovitejšemu pregonu. S pojavom kreativnega računovodstva in različnih vrst davčnih prevar, se pojavlja potreba po novih znanjih, sposobnostih in izkušnjah. Postavlja se vprašanje, če imajo nosilci nalog preiskovanja in pregona ta posebna znanja, vedenja in veščine. V tujini (na primer ZDA) pri pregonu kaznivih dejanj sodelujejo strokovnjaki, ki jih imenujemo forenzični računovodje. Njihova temeljna naloga je, da s preiskavo, ki zajema dokumente in utemeljene dokaze, odgovorijo na vprašanja kdo, kaj, kje, kako in zakaj je storil gospodarsko kaznivo dejanje. V Sloveniji tak strokovnjak obstaja kot preizkušeni forenzični računovodja, ne pa kot obvezni, stalni sodelavec v predkazenskem postopku, kot je to v tujini (ZDA in Velika Britanija). Primeri v tujini so pokazali, da forenzični računovodje s svojim znanjem, neodvisnostjo in visokim profesionalizmom zmorejo dodati pomembno vrednost k učinkovitem in uspešnem pregonu davčnih utaj in drugih nedovoljenih dejanj.
Ključne besede: gospodarski kriminal, prevara, davčne utaje, davčne zatajitve, davčna preiskava, predkazenski postopek, sodni izvedenec, kreativno računovodstvo, forenzično računovodstvo, forenzično preiskovanje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 2210; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,30 MB)