| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv uvedbe davčnih blagajn na računovodske izkaze slovenskih podjetij
Uroš Šerod, 2019, diplomsko delo

Opis: Davčne utaje in siva ekonomija sta pojava, s katerimi se srečujejo vse razvitejše države. Do davčnih utaj in sive ekonomije najpogosteje prihaja pri poslovanju z gotovino, kjer se pojavljajo neevidentirani prihodki oziroma prikazovanja nižjih prihodkov od stanja, ki bi dejansko moralo biti prikazano v podjetju. Z 2. januarjem 2016 se je v slovenski prostor uvedel sistem davčnih blagajn, katerih namen je bil zmanjšanje obsega sive ekonomije. Ne smemo zoperstaviti dejstva, da je namen uvedbe davčnih blagajn vzpostavitev sistema, ki ni namenjen zgolj za pobiranje obveznih dajatev, temveč tudi ozaveščanje davčnih zavezancev, da so sami tisti, ki lahko pripomorejo k pravičnejši porazdelitvi davčnega bremena. Davčne utaje na področju poslovanja z gotovino je najpogosteje moč zaznati na področju mikro in majhnih podjetij, kjer se računi za opravljene storitve pogosto sploh ne izdajo, ali pa se podatki po opravljeni storitvi priredijo v korist davčnega zavezanca. Zato smo se v empiričnem delu diplomskega projekta osredotočili na mikro in majhna podjetja, kjer smo poizkušali prikazati vpliv uvedbe davčnih blagajn na izbrane kategorije v računovodskih izkazih.
Ključne besede: Davčne blagajne, davčne utaje, siva ekonomija.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 473; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
Zaznavanje in odnos do etičnosti davčnega utajevanja in uvedbe davčnih blagajn v gostinskem sektorju
Jožica Cirnski Zofič, 2018, magistrsko delo

Opis: Davčne utaje so problem s katerim se sooča tako Slovenija, kot tudi ostale države članice Evropske unije. Cilj vsake države je, da bi vzpostavili ustrezne in učinkovite mehanizme, s katerimi bi v čim večji meri preprečili širjenje davčnega utajevanja ter davkoplačevalce pritegnili k izpolnjevanju davčnih obveznosti, glede česar se je v tuji literaturi uveljavil izraz »tax compliance«. Da bi lahko sprejeli ukrepe, ki bi vplivali na izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, je pomembno dobro poznavanje dejavnikov, kateri igrajo pomembno vlogo pri odločitvi davkoplačevalcev, ali bodo le-ti svoje davčne obveznosti poravnali v zakonsko določeni višini, ali bodo skušali najti zakonsko verzel in se tako izognili plačilu davka ter s tem vplivali na manjši priliv javnofinančnih prihodkov v državno blagajno. Tako smo v magistrski nalogi preučili ekonomske, psihološke, motivacijske in demografske dejavnike ter njihovo pomen pri izpolnjevanju davčnih obveznosti davkoplačevalcev. Ker je po ugotovitveh Finančne uprave Republike Slovenije zaznano veliko kršitev pri gotovinskem poslovanju, kjer davčni zavezanci uporabljajo takšne računalniške programe in strojno opremo, ki jim omogoča naknadno spreminjanje evidentiranih podatkov o oprevljenem prometu z gotovino, brez revizijske sledljivosti, so na Ministrstvu za Finance sprejeli odločitev o uvedbi tehnično zanesljive rešitve, in sicer uvedbo davčnih blagajn, kar je Vlada RS sprejela in določila, da je od 2. januarja 2016 njihova uporaba obvezna za vse pravne subjekte, ki poslujejo gotovinsko. Veliko nepravilnosti pri evidentiranju prihodkov v okviru gotovinskega poslovanja, davčni inšpektorji beležijo predvsem pri davčnih zavezancih, ki se ukvarjajo z gostinstvom, zaradi česar gostinske dejavnosti umeščamo med najbolj rizične in ravno zato smo za empirično raziskavo anketirali zaposlene v gostinstvu iz posavja, in sicer smo preučili njihov odnos do davčnega utajevanja in uvedbe davčnih blagajn. V empiričnem delu naloge so preverili tudi zastavljene hipoteze ter pridobljene podatke primerjali s podatki drugih raziskav.
Ključne besede: Davčne utaje, davčna skladnost, davčne blagajne, gostinstvo.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 577; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

3.
Finančni nadzor pri obvladovanju sive ekonomije za preprečevanje davčnih utaj
Lucija Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: Siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak tudi družbeni pojav, ki je del našega vsakdana. Zanjo ne obstaja samo ena opredelitev. Zaradi razsežnosti pojava jo avtorji opredeljujejo različno. Za seboj pušča tako negativne, kot tudi pozitivne posledice. Prevladujejo negativne posledice, zato si države prizadevajo za njeno omejevanje z različnimi aktivnostmi in ukrepi. Sive ekonomije ni možno popolnoma izkoreniniti, vendar jo lahko z različnimi aktivnostmi in ukrepi nadziramo in omejujemo. Prisotna je v vseh gospodarstvih sveta, vendar v različnem obsegu in moči. Pogostejša je v državah v razvoju z nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih državah. Čeprav je v vsaki državi prisotna v različnem obsegu, so vzroki za njen pojav podobni. Najpogostejši vzroki so visoke davčne obremenitve, birokracija, nezadovoljstvo in nezaupanje v državo, trg dela, korupcija ter storitve javnega sektorja. Na gospodarstvo vpliva kot vir ali zaviralec gospodarske rasti. Del sive ekonomije so tudi davčne utaje, katere imajo negativne posledice na socialni in gospodarski ravni. Pojavljajo se, ker imajo davkoplačevalci odpor do plačevanja davčnih obveznosti, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Aktivnosti države bi morale biti v največji meri usmerjene v ozaveščanje in izobraževanje državljanov o pomembnosti plačevanja davčnih bremen, saj na krajši rok pridobimo, na daljši rok pa izgubljamo vsi državljani. Država mora nadomestiti davčni primanjkljaj z višanjem davčnih stopenj in omejevanjem izdatkov za javne dobrine.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, anketa o sivi ekonomiji, davčna morala, davčni primanjkljaj.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 712; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (891,60 KB)

4.
Problem sive ekonomije v sloveniji in državah evropske unije
Katja Edelbaher, 2017, magistrsko delo

Opis: Siva ekonomija je pojav, ki je prisoten v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu. Zaradi njegove razsežnosti ne obstaja enotna opredelitev, ampak si avtorji glede na področje raziskovanja določijo svojo definicijo, po kateri se zgledujejo. Siva ekonomija se pojavlja v različnih oblikah in obsegu. Na primer, največ je prisotne sive ekonomije v južnih državah Evrope, najmanj pa v severnih. Prav tako delež sive ekonomije povečuje od zahoda proti vzhodu Evrope. Oblike sive ekonomije so na primer dobro poznane davčne utaje ali nič manj znano delo na črno. Države se proti sivi ekonomiji bojujejo na različne načine, ter se pri tem poslužujejo raznovrstnih ukrepov, saj so njeni učinki na gospodarstvo, družbo in politiko različni. Siva ekonomija je legalna, vendar kazniva. Sive ekonomije ni mogoče popolnoma izkoreniniti, saj so posamezniki tisti, ki po njej povprašujejo in jo vzdržujejo. Pri tem pa izgublja država, ki je prikrajšana za svoj del v proračunski blagajni. Država je tudi tista, ki z pravilnim vodenjem uravnava delež sive ekonomije in lahko ustreznimi ukrepi vpliva na njen obseg. Sivo ekonomijo je potrebno nadzorovati in redno ocenjevati, da delež ne presežne zmožnosti obvladovanja s strani države. Obseg sive ekonomije v Sloveniji ni zanemarljiv, njegov delež je v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, med višjimi. Po podatkih Schneiderjeve raziskave (2017) znaša ocenjen delež sive ekonomije za leto 2016, 23,1 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skozi proučevana leta se je delež sive ekonomije zmanjševal v vseh državah Evropske unije. Leta 2008, v času gospodarske in finančne krize se je povečal, ter se v zadnjih letih ponovno znižuje, kar kaže na okrevanje ter izboljšanje razmer v gospodarstvu. Kljub podobnemu trendu naraščanja in padanja, se obseg sive ekonomije med državami Evropske unije zelo razlikuje, od 7,6 odstotkov bruto domačega proizvoda v Avstriji, do 31,9 odstotkov bruto domačega proizvoda v Bolgariji. Pomembna je zavest in ozaveščanje državljanov o pomembnosti plačevanja davkov in socialnih prispevkov za njihovo prihodnost. Državna regulativa pa mora biti oblikovana pravično in preudarno do vseh državljanov, saj lahko le s takšnih načinom državni organi pričakujejo vrnjeno pošteno obnašanje, ter spoštovanje do države.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčne utaje, delo na črno, davčna morala, ozaveščenost.
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 2301; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (1017,45 KB)

5.
SIVA EKONOMIJA, DAVČNE UTAJE IN VLOGA DAVČNIH BLAGAJN
Tamara Majcenić, 2017, magistrsko delo

Opis: Siva ekonomija in davčne utaje so ekonomski in družbeni pojav. Predvsem v času ekonomske in gospodarske krize so te težave prišle še bolj do izraza, kar je končno predramilo države, da še odločneje stopijo v boj proti njim. Namen magistrske naloge je bil, da s teoretičnega vidika proučimo sivo ekonomijo, vzroke za njen nastanek in posledice. Hkrati pa smo proučili tudi pojem davčnih utaj in ukrepe za njihovo zmanjšanje. V nadaljevanju smo se osredotočili na davčne blagajne, ki so omenjene kot eden izmed ukrepov za zmanjšanje obsega sive ekonomije in davčnih utaj. Predstavili smo možne izvedbe davčnih blagajn in spremembe, s katerimi so se soočili slovenski podjetniki in podjetja v letu 2016, odkar je uporaba davčnih blagajn pri nas obvezna. Analizirali smo tudi učinke uporabe davčnih blagajn na Švedskem in na Hrvaškem. V zaključku naloge smo preverili, kaj na tem področju dela še katera druga država, ter podali mnenje glede smiselnosti uporabe davčnih blagajn pri nas.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, davčne blagajne
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 1163; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Preprečevanje čezmejnih davčnih utaj pri zavarovalnih poslih
Lucija-Lučka Skok, 2016, magistrsko delo

Opis: Preprečevanje čezmejnih davčnih utaj je pomembno tako z vidika zaščite nacionalnih proračunskih prihodkov kot tudi zaupanja državljanov v poštenost in učinkovitost davčnih sistemov. Usklajen pristop na ravni EU in drugih držav lahko okrepi skupna prizadevanja v boju proti čezmejnim davčnim utajam ter spodbudi visoke standarde davčnega upravljanja na globalni ravni. Za ta namen je ključna tudi učinkovita izmenjava podatkov za davčne namene med posameznimi državami, pri kateri je, poleg izmenjave na zahtevo davčnega organa in spontane izmenjave, še posebej pomembna postaja avtomatična izmenjava davčnih podatkov. Po večletnih prizadevanjih so bili vzpostavljeni določeni sistemi – t. i. ameriški sistem FATCA, na njem temelječ sistem OECD CRS, implementiran tudi v EU v Direktivi Sveta 2014/107/EU z dne 9. 12. 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja –, ki naj bi prek avtomatične izmenjave podatkov omogočili še učinkovitejši nadzor nad premoženjem, ki ga imajo davčni zavezanci neposredno ali posredno prek svojih podjetij naloženega izven države svojega rezidentstva in ga upravljajo prek finančnih institucij, tudi zavarovalnic. Določeni zavarovalni posli so po svoji pravni naravi zaradi možnosti vključevanja naložbenih komponent lahko tvegani za morebitne čezmejne davčne utaje in zapadejo pod obravnavo navedenih sistemov. To so zavarovalni posli iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj, ki vključujejo naložbene komponente oziroma zavarovalne pogodbe z vključeno odkupno vrednostjo in pogodbe rentnih zavarovanj. V 2. poglavju naloge je natančneje obravnavano področje vrst zavarovalnih poslov, glede na slovensko zakonodajo tveganih z vidika čezmejnega davčnega utajevanja, v 3. poglavju naloge pa ključnih sistemov avtomatične izmenjave podatkov na področju ugotavljanja in preprečevanja čezmejnih davčnih utaj v zavarovalništvu, implementiranih tudi v slovenski pravni red. Z implementacijo omenjenih sistemov v Zakonu o davčnem postopku so se na raven slovenskih zavarovalnic in zavarovalniških skupin prenesli ukrepi odkrivanja morebitnih čezmejnih davčnih utaj, in sicer prek opravljanja obveznih skrbnih pregledov strank v vseh fazah poslovanja (v postopku sklepanja zavarovalnih pogodb, sprememb zavarovalnih pogodb in pred izplačili na podlagi zavarovalnih pogodb), identificiranja tujih davčnih rezidentov oziroma državljanov ter poročanja o tem davčnemu organu. Davčni organ je nato tako pridobljene podatke dolžan posredovati davčnim organom teh držav. Glede na to je učinkovitost preprečevanja čezmejnih davčnih utaj pri zavarovalnih poslih v veliki meri odvisna od ustreznosti in učinkovitosti izvajanih ukrepov zavarovalnic. Prilagoditve, ki so jih bile zavarovalnice dolžne v zvezi s tem izvesti, so natančneje obravnavane v 4. poglavju naloge, vključujejo pa tako prilagoditve na novo, s tem področjem povezano zavarovalniško zakonodajo, temelječo na Solventnosti II, kot tudi prilagoditve davčne zakonodaje. Področje varstva osebnih podatkov in s tem povezana pravna problematika, obravnavana z vidika zakonitosti obdelovanja osebnih podatkov strank zavarovalnice za namen nadaljnjega poročanja davčnemu organu, je ustrezno urejena. Veljaven Zakon o davčnem postopku vsebuje ustrezne pravne podlage za uporabo osebnih podatkov strank zavarovalnice ter določenih kategorij oseb za davčne namene. V prihodnosti pa bo za zagotavljanje varstva pravic davčnih zavezancev po moji oceni potrebno oblikovati dodatne enotne standarde oziroma usmeritve na področju vprašanj, kot so, ali ne pripada davčnemu zavezancu pravica do pridobitve obvestila o poročanih podatkih, kam se jih poroča, skupaj s pojasnilom o poslovni naravi poročanega t. i. računa in njegovi opredelitvi v sistemu avtomatične izmenjave podatkov. Iz opravljene analize ustreznosti vzpostavitve sistemov nadzora za namen minimiziranja tveganj čezmejnega davčnega utajevanja obravnavane v tč. 4.2.3 naloge, ki je zajem
Ključne besede: zavarovalni posli, čezmejne davčne utaje, življenjska zavarovanja, FATCA, CRS, avtomatična izmenjava podatkov
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1059; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1020,25 KB)

7.
Ugotavljanje obstoja dampinga, izračun škode ter postopek uveljavljanja protidampinških ukrepov
Katarina Volk, 2016, magistrsko delo

Opis: Mednarodno trgovino in odnose med državami članicami in nečlanicami oblikuje vrsta sporazumov in pravil, ki pa se pogosto kršijo. Med instrumenti trgovinske zaščite je najpogosteje uporabljen instrument protidampinga. Namen protidampinga je zaščita domačega gospodarstva v primeru, ko dampinški uvoz industriji povzroča znatno škodo. V magistrskem delu podrobneje analiziramo mednarodno trgovinsko sodelovanje med Kitajsko in Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) in posledično Slovenijo. Celotna pravna podlaga in zakonodaja proučevane tematike v Sloveniji od 1. maja 2004 temelji na neposredni uporabi zakonodaje EU. Temeljni vir magistrskega dela je Uredba Sveta Evrope (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. EU in Kitajska sta postali pomembni gospodarski in politični velesili, saj v blagovni menjavi zasedata prvo mesto. Mednarodno sodelovanje med njima se iz leta v leto krepi. Posledično smo predpostavili, da se tudi število ugotovljenih primerov dampinga in protidampinških postopkov povečuje. Na podlagi analize podatkov pa smo ugotovili, da to ni tako. Med slovenskimi podjetji smo izvedli primarno raziskavo, ki je pokazala, da se podjetja ne zavedajo vseh možnosti, ki jim jih v okviru pritožbe nudi protidampinška zakonodaja EU. Podjetja težko najdejo čas za ukvarjanje s to problematiko, kljub temu da bi si to želela. Raziskava razkriva tudi nepoznavanje zakonodaje proučevanega področja. V magistrskem delu obravnavamo primer tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, uvoženih iz Kitajske, ki se s svojim obsegom dotika tudi slovenskega tržišča. Primer se razlaga večplastno in zadeva celovito preiskavo na carinskem področju s sodelovanjem držav članic, nečlanic in vpletenih podjetij. Primer razkriva vrsto goljufij na področju zatajevanja protidampinških dajatev, s tem pa EU in države članice izgubljajo velik del finančnih sredstev. To pa so tudi razlogi, da smo se odločili obravnavati ta primer. Kot enega glavnih akterjev lahko izpostavimo kitajska podjetja in goljufive uvoznike, ki s svojim pristopom rušijo ukrepe trgovinske politike. V nalogi smo predstavili osem različnih scenarijev goljufij, ki se spreminjajo glede na vrsto goljufije in področje zatajenih dajatev. Ti scenariji razkrivajo tudi finančne posledice goljufij. Proti tovrstnim goljufijam se bori Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju OLAF). Urad deluje v interesu vseh držav članic in se ukvarja s proučevanjem in preiskovanjem goljufij ter deluje v skladu z varovanjem proračuna davkoplačevalcev. Goljufije se odražajo v nižjih pobranih dajatvah tradicionalnih lastnih sredstev EU, posledično pa tudi vplivajo na nižje prilive davka na dodano vrednost v namembni državi članici. To pa pomeni spodkopavanje finančnih interesov EU in njenih držav članic, blaginje njenih državljanov in manjše število delovnih mest.
Ključne besede: Damping, protidampinški ukrepi, Kitajska, goljufije, davčne utaje, trgovinski odnosi.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 867; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

8.
UGOTAVLJANJE DAVČNIH UTAJ V PREDKAZENSKEM POSTOPKU S POUDARKOM NA FORENZIČNO RAČUNOVODSTVO
Roberta Rošker, 2016, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske krize se povečujejo davčne utaje, prevare, in sicer ne glede na velikost, dejavnost ali lokacijo podjetja. Raziskave kažejo, da je gospodarska kriza zmanjšala poslovno kulturo na vseh ravneh vodenja in nadziranja. Ta negativni pojav vpliva na to, da se pojavljajo nove oblike gospodarskega kriminala, ki jih je vse težje odkrivati. Odkrivanje le-teh predstavlja veliki izziv za Evropsko unijo, svet in tudi za Slovenijo, saj se izgubljajo milijarde evrov. V Sloveniji se med postopki večkrat zgodi, da predlagani dokazi niso zadovoljivo razloženi, in obtožnice se zavrnejo. Zato je pomemben predkazenski postopek, v katerem sodelujejo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Za pregon davčnih utaj jim pomaga tudi finančni urad, računsko sodišče, revizijske službe in sodni izvedenci. Medsebojno sodelovanje vseh vodi k učinkovitejšemu pregonu. S pojavom kreativnega računovodstva in različnih vrst davčnih prevar, se pojavlja potreba po novih znanjih, sposobnostih in izkušnjah. Postavlja se vprašanje, če imajo nosilci nalog preiskovanja in pregona ta posebna znanja, vedenja in veščine. V tujini (na primer ZDA) pri pregonu kaznivih dejanj sodelujejo strokovnjaki, ki jih imenujemo forenzični računovodje. Njihova temeljna naloga je, da s preiskavo, ki zajema dokumente in utemeljene dokaze, odgovorijo na vprašanja kdo, kaj, kje, kako in zakaj je storil gospodarsko kaznivo dejanje. V Sloveniji tak strokovnjak obstaja kot preizkušeni forenzični računovodja, ne pa kot obvezni, stalni sodelavec v predkazenskem postopku, kot je to v tujini (ZDA in Velika Britanija). Primeri v tujini so pokazali, da forenzični računovodje s svojim znanjem, neodvisnostjo in visokim profesionalizmom zmorejo dodati pomembno vrednost k učinkovitem in uspešnem pregonu davčnih utaj in drugih nedovoljenih dejanj.
Ključne besede: gospodarski kriminal, prevara, davčne utaje, davčne zatajitve, davčna preiskava, predkazenski postopek, sodni izvedenec, kreativno računovodstvo, forenzično računovodstvo, forenzično preiskovanje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1260; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
FATCA, OECD CRS IN DAC2 KOT ODGOVOR NA DAVČNE UTAJE
Ana Pristolič, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi so predstavljena nova orodja v boju proti mednarodnim davčnim utajam, ki temeljijo na avtomatični izmenjavi podatkov: FATCA zakonodaja (Foreign Account Tax Compliance Act), uveljavljena s strani ZDA, OECD Enotni standard poročanja (Common Reporting Standard) in DAC2, evropska direktiva, ki OECD CRS vnaša v evropski pravni red. Izmenjava podatkov med pristojnimi organi različnih držav je do sprejema obravnavanih predpisov praviloma potekala na podlagi zahtev v povezavi s konkretnim davčnim zavezancem. Z novimi instrumenti se izmenjava razširja na avtomatično izmenjavo podatkov v zvezi s finančnimi računi. Boj proti davčnim utajam je možen le z učinkovitim sodelovanjem davčnih organov, ki je lahko uspešen zgolj s poenotenim in avtomatiziranim sistemom za izmenjavo podatkov. Posebna pozornost je namenjena obveznostim, ki jih navedeni predpisi prinašajo slovenskim finančnim institucijam. Finančne institucije so dolžne izvajati postopke dolžne skrbnosti za opredelitev finančnih računov in njihovih imetnikov ter določene podatke o davčnih zavezancih nerezidentih poročati pristojnemu organu. V zaključku naloge je predstavljena primerjava sistemov, posledice njihove uvedbe in dileme, ki se v zvezi z njimi pojavljajo. Omenjeni so tudi novi koraki pri boju proti čezmejnim davčnim utajam. Naloga obravnava pomembno in aktualno problematiko, ki ne vpliva samo na poslovanje finančnih institucij, temveč tudi davčne zavezance in pristojne organe ter premika meje pri izmenjavi informacij med davčnimi organi v boju proti davčnim utajam.
Ključne besede: FATCA, Foreign Account Tax Compliance Act, IGA, Intergovernmental Agreement, OECD CRS, Standard avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih, Enotni standard poročanja, Common Reporting Standard, DAC2, Direktiva o upravnem sodelovanju, AEOI, avtomatična izmenjava podatkov, čezmejne (mednarodne) davčne utaje, postopki dolžne skrbnosti, finančni račun, finančna institucija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1501; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

10.
Preprečevanje davčne evazije preko sistema uvedbe davčnih blagajn
Maja Golec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri poslovanju z gotovino prihaja do pogostih davčnih utaj, ki se izražajo v manj izkazanih oziroma neevidentiranih prihodkih, v primerjavi z dejansko realiziranimi prihodki. Utaje na področju gotovinskega poslovanja je najpogosteje zaznati pri manjših podjetjih v dejavnostih končne potrošnje, kjer se računi za prodajo blaga ali opravljene storitve sploh ne izdajo, ali se promet naknadno izbriše oziroma priredi interesu zavezanca. Magistrsko delo predstavlja davčno pravni vidik davčnih utaj in podrobneje analizira davčne utaje na področju gotovinskega poslovanja. Povzema dosedanje rešitve za zmanjšanje tovrstnih utaj, kot so uporaba t.i. virtualnih davčnih blagajn, uporaba vezane knjige in omejitve gotovinskega poslovanja. V letu 2015 je bil sprejet Zakon o davčnem potrjevanju, ki v slovenski prostor uvaja že dolgo pričakovani sistem davčnih blagajn, imenovan tudi postopek davčnega potrjevanja računov in se uporablja od 2. januarja 2016 dalje. V sistemu davčnih blagajn so blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS, ki potrdi in shrani podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. Navedeno pomeni, da se mora vsak račun o dobavah blaga in storitev pri plačilu z gotovino pred izdajo kupcu potrditi pri davčnem organu. Iz primerjave dosedanjih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj pri poslovanju z gotovino z novim sistemom davčnih blagajn, izhaja, da bo v sistemu davčnih blagajn finančni organ pridobil ključne podatke, ki bodo služili učinkovitejšemu davčno inšpekcijskemu nadzoru. Predstavljena sta dva različna primera davčnih blagajn - primer Švedske in Hrvaške, ki poročata o pozitivnih učinkih uvedbe davčnih blagajn na javnofinančne prihodke, kar je tudi cilj uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji.
Ključne besede: davčne utaje, gotovinsko poslovanje, davčne blagajne, davčno inšpekcijski nadzor
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1187; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici