SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV DAVČNE POLITIKE PODJETJA V GRADBENI DEJAVNOSTI NA USPEŠNOST POSLOVANJA
Boris Emeršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Iz vsega napisanega sledi ugotovitev, da predstavlja davek od dohodkov pravnih oseb, veliko breme za vse davčne zavezance. Le teh ne spodbuja k ustvarjanju dobičkov, ampak deluje ravno nasprotno. Zato se davčni zavezanci pogosto poslužujejo rešitev, kot so davčne utaje in selitev proizvodnje na območja kjer je delovna sila cenejša in kjer so obremenitve dohodkov manjše. Davčna politika je namreč tista, ki lahko ali pospeši razvoj gospodarstva, ali pa ga tudi zavira. Očitno se pri nas dogaja slednje. Iz sredstev informiranja in iz informacij objavljenih na spletnih straneh, sem razbral, da spada Slovenija med tiste države, ki imajo najvišje davke, pa naj gre pri tem za obdavčitev plač, dobička ali prometa blaga in storitev. To, da ta trditev drži, najbolj občutijo zaposleni, predvsem pa tisti v gradbeništvu. Na podlagi podatkov namreč ocenjujem, da je od vseh gospodarskih dejavnosti, gradbeništvo v največjih težavah. Plače zaposlenih so nizke med drugim tudi ali pa celo predvsem, zaradi visokih obremenitev plač z davki (dohodnino po lestvici od 16% do 41%) in prispevki (38,2%). Tako visoke obremenitve plač z davki in dajatvami imajo za posledico visoke stroške dela, čista izplačila plač pa so v višini, ki ne zagotavlja zaposlenim niti osnovnih pogojev za preživetje. Če ob tem upoštevamo še to, da se od vrednosti prodanih storitev in blaga obračuna še prometni davek po splošni 20% stopnji oziroma 8,5% znižani stopnji, potem je razumljivo, zakaj tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Tudi obdavčitev dobička z 20% davčno stopnjo je previsoka, saj je tudi predlog opozicije, da se zniža na 17% zlasti še, ker v večini primerov, davčna osnova iz davčnega izkaza presega dobiček izkazan v poslovnem izidu, in to zato, ker cela vrsta odhodkov iz poslovnega izida ni davčno priznana ali pa je priznana le delna. Ukinjena je bila tudi cela vrsta olajšav, ki so jih lahko davčni zavezanci do uvedbe sprememb davčne zakonodaje uveljavljali v davčnih izkazih.
Ključne besede: PRIHODKI, ODHODKI, IZID, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVČNI PRIHODKI, DAVČNI ODHODKI, DAVČNE OLAJŠAVE, DAVČNE STOPNJE, DAVČNA OSNOVA, DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVČNA POLITIKA
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 1720; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (430,11 KB)

2.
PRIMERJAVA OBDAVČENJA DOHODKOV PREBIVALSTVA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI S POUDARKOM NA DOHODKU IZ ZAPOSLITVE
Tadeja Knežar, 2011, diplomsko delo

Opis: Skozi vsebino diplomske naloge spoznavamo, kaj dejansko je dohodnina in kako pomemben je sistem, ki je nekako primerljiv s tujimi državami, in sama možnost obdavčenja mednarodnega dohodka. Vsi moramo namreč pravično plačevati dohodnino in s tem pomagati polniti državno blagajno, če se smem tako izraziti. Z ukinitvijo meje in prostim pretokom delovne sile pride do izraza konvencija v izogib dvojnega obdavčenja, kajti če državi ne bi imeli tega sporazuma, bi moral zavezanec upoštevati zakonodajo obeh držav, ki pa sta različni. Tako pa na podlagi bilateralne pogodbe med državama določijo, kako se določena oseba obravnava. Te pogodbe se sklepajo predvsem z namenom odpravljanja mednarodne dvojne obdavčitve in preprečevanja davčnih utaj. Skozi diplomsko nalogo spoznavamo, da je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb, ter da jo ureja Zakon o dohodnini, po letu 2007 ZDoh-2, predhodno pa ZDoh-1. Kot je iz tega razvidno, je bil naš davčni sistem že deležen nekaj sprememb, in glede na to, da je naša država še dokaj mlada, jih lahko pričakujemo še nekaj. Davčna reforma v letu 2007 je prinesla, poleg zmanjšanja števila davčnih razredov na tri razrede, še eno pozitivno spremembo. S to spremembo so postali »prijaznejši« za zavezanca. Zavezancem ni več potrebno vlagati dohodninske napovedi, ampak nam davčni organ sam posreduje informativni izračun, ki ga le pregledamo in javimo morebitne nepravilnosti. S spremembami se Slovenija želi približati davčnemu sistemu drugih držav EU in pri tem je upoštevano dejstvo, da je vsaka država drugačna in da poenotenega sistema ni mogoče doseči. Vendar pa menim, da, ne glede na to, kakšna bo naslednja reforma, nikoli ne bodo zadovoljni vsi, saj se zavezanci ne zavedamo, zakaj plačujemo dohodnino. Naj zaključim z mislijo Franklina Roosevelta, ki pravi: »davki so ne nazadnje dolg, ki ga plačujemo za privilegij, da smo del organizirane družbe«.
Ključne besede: dohodnina, davčni zavezanec, viri dohodnine, davčne stopnje, akontacija dohodnine, davčne olajšave, sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja, Zakon o dohodnini in njegove spremembe.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2219; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (462,62 KB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA DOHODNINSKIH UREDITEV V IZBRANIH DRAŽAVAH EU
Marija Železnik, 2011, specialistično delo

Opis: Davki so izredno pomemben vir državnih prihodkov, brez katerih si danes nihče več ne predstavlja obstoja moderne države. Tako kot včasih tudi danes davki niso priljubljeni, vendar pa se je v ljudeh zakoreninila misel, da je to nujnost, ki omogoča normalno delovanje demokratičnih gospodarstev. S povečanjem pristojnosti države naraščajo tudi potrebe po finančnih sredstvih. Svoje naloge financira država s finančnimi sredstvi, večino katerih zbere z davki, ki nimajo samo fiskalne, ampak tudi ekonomsko in socialno vlogo. V nalogi sem najprej predstavila pomen dohodnine v javnofinančnih prihodkih in predstavila novejše trende v spreminjanju dohodninskih sistemov. Dohodninski sistem Slovenije sem primerjala z dohodninskimi sistemi v Avstriji, na Finskem in v Italiji. V vseh državah so trendi spreminjanja dohodninskih sistemov v smeri zniževanja deleža prihodkov dohodnine v BDP, zniževanja davčnih stopenj, uveljavljanja dodatnih olajšav, zviševanja konkurenčnosti davčnega sistema in gospodarstva, pospeševanja njegove rasti in ohranjanja ali celo izboljševanja socialne varnosti vseh zaposlenih. Mednarodna primerjava kaže na veliko davčno obremenjenost v Sloveniji. Tako se postavlja vprašanje, kako reformirati davčni sistem, saj visoka raven znižuje ekonomsko učinkovitost gospodarstva.
Ključne besede: dohodnina, davčne olajšave, davčni zavezanec, davčne stopnje, javnofinančni pomen dohodnine.
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1767; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
INTEGRALNI POGLED NA DAVČNE OAZE IZ PERSPEKTIVE FINANČNE KRIZE V ZAČETKU TRETJEGA TISOČLETJA
Larisa Ferletič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem skušala prikazati integralni pogled na davčne oaze ter njene učinke na trenutno finančno in gospodarsko krizo v Evropi in Sloveniji. Opozorila sem na prednosti in pomanjkljivosti reševanja te problematike ter podala svoje videnje in ukrepe za njihovo omejitev. Dejstvo je, da so davčne oaze eden izmed poglavitnih krivcev slabljenja gospodarstva, kljub temu pa jih odpravit ne bo mogoče. Potrebno bo poskrbeti za čim večjo transparentnost nad sredstvi, napisati ustrezne zakone in vzpodbuditi posameznike k večji moralni zavesti, temeljito razmisliti in doreči ključne korake in ukrepe, ki bodo zalegli na svetovni ravni in ne samo v Sloveniji. Kot država smo samostojni, vendar mnogokrat premajhni, da bomo sami zmogli rešiti nastalo situacijo. Potrebna bo skupna moč in volja, kot je to bilo leta 1991. Vzdušje je bilo napeto in ob osamosvojitveni slovesnosti je prvič uradno zazvenela Zdravljica. Milan Kučan, takratni predsednik republike in slavnostni govornik na slovesnosti je izrekel zgodovinske besede: »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.« Danes, po 22-ih letih samostojne, demokratične in suverene države Republike Slovenije se postavlja vprašanje, kje so te sanje. Vzdušje je še bolj napeto tako v političnem, gospodarskem kot finančnem sektorju. Kako močan je bil pohlep, da je prevladal nad sanjami, ki so se povsem razblinile. Po 22-ih letih delavec nima več nobenih pravic, socialnega varstva, dela za minimalno plačo ter je izkoriščen z namenom bogatenja posameznikov. Danes, ko je na cesti približno 120.000 nezaposlenih in ko človek ne najde ustreznih besed za nastalo situacijo. Morda jo lahko opiše beseda vakuum; prostor, v katerem ni molekul niti atomov. Dnevno poslušamo nova in nova razkritja o določenih aferah, vidimo dokaze in dejstva, in kljub temu še vedno vakuum. Tisti, ki imajo moč za spremembe, le čakajo in z velikimi očmi opazujejo dogajanje. Dokler bosta pohlep in želja po vladavini glavno vodilo ljudstva, noben ukrep, nobena pomoč in nobena reforma ne bosta pripomogli k bistvenim spremembam.
Ključne besede: davčne oaze, davčna utaja, davčne stopnje, davčna zakonodaja, davčni ukrepi, davčna morala, reševanje krize
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 763; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (859,97 KB)

5.
ANALIZA OBDAVČITVE DOHODKA PRAVNIH OSEB KNEŽEVINE LIECHENSTEIN V PRIMERJAVI Z OBDAVČITVIJO V SLOVENIJI
Tatjana Valek, 2013, magistrsko delo

Opis: S procesom globalizacije ter zaradi zahtev kapitalskih trgov po vedno večjem dobičku so se številna podjetja zaradi optimizacije davčnega bremena preselila v davčno ugodnejše okolje. Davek od dohodkov pravnih oseb je eden izmed najbolj kompleksnih davkov. Za pravne osebe ima ta davek neposredni vpliv na uspešnost poslovanja, za državo pa je davek od dohodkov pravnih oseb ekonomski instrument, ki prinaša javnofinančne prihodke. Da bi dosegle konkurenčno prednost, so v zadnjih letih številne države (med njimi tudi Liechtenstein) izvedle več davčnih reform. Mednarodni trendi novejših zakonov so enostavnost, preglednost in konkurenčnost ter tudi znižanje davčne stopnje in obremenitve. Praksa namreč kaže, da davčna politika ni pomembna samo za državljane neke države, ampak pomembno vpliva tudi na konkurenčno sposobnost davčnega okolja. Slovenija lahko le z ustrezno davčno reformo in prilagoditvijo drugih zakonov vzpostavi ugodnejšo davčno klimo in konkurenčno okolje ter tako postane zanimiva tudi za tuje investitorje. Vsekakor pa sta reforma davčnega sistema in prilagoditev drugih zakonov potrebna takoj. Če želi Slovenija povečati davčne prihodke, potrebuje spodbudno davčno politiko, širitev davčne osnove ter povečanje števila zavezancev. Pri tem bi lahko izhajali iz izkušenj Liechtensteina, ki se zaveda pomena in vpliva davčne zakonodaje na pravne osebe ter tudi učinkov, ki jih ima ustrezna davčna zakonodaja na gospodarstvo in proračun države. Z izvedbo davčne reforme bo lahko tudi Slovenija postala zanimivo območje tako za obstoječe kakor tudi nove davčne zavezance, kar bo vplivalo tudi na povečanje davčnih prihodkov.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, davčna zakonodaja EU, davčna obveznost, davčna osnova, davčne olajšave, davčne stopnje, odprava dvojne obdavčitve, obdavčitev pravnih oseb v Sloveniji, obdavčitev pravnih oseb v Liechtensteinu
Objavljeno: 08.07.2015; Ogledov: 537; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE SLOVENSKIH ŠTUDENTOV V IZBRANIH DRŽAVAH
Martina Zorenč, 2016, diplomsko delo

Opis: Študentsko delo je med slovenskimi študenti priljubljena vrsta dela, saj lahko obenem delajo in študirajo, ob študentskemu plačilu pa si pridobijo tudi delovne izkušnje. V pričujočem diplomskem projektu smo podrobneje preučili obdavčitev slovenskih študentov, ki ne delajo samo v Sloveniji, ampak se odločajo tudi za delo v tujini. Izbrali smo Avstrijo, Veliko Britanijo in ZDA ter primerjali obdavčitev dela, ki bi jih slovenski študenti pridobili v vsaki izmed omenjenih držav. Namen diplomskega projekta je bil ugotoviti, v kateri izmed izbranih držav so najugodnejši pogoji študentskega dela za slovenske študente. V okviru raziskave smo opredelili, katera dela sploh lahko slovenski študenti opravljajo v Sloveniji in tujini, kako so vključeni v socialna razmerja, kdaj in kje bodo morali plačati dohodnino ter posamezne davčne stopnje in katere olajšave lahko uveljavijo. Osredotočili smo se na zakone in sporazume v povezavi z obdavčitvijo dohodka, ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami. Na koncu smo za vsako posamezno državo naredili praktične primere mesečnih in letnih izračunov dela, pri čemer smo upoštevali vse dejavnike, ki se nanašajo na delo študentov. Na podlagi izračunov obdavčitve dela slovenskih študentov v izbranih državah smo prišli do zaključka, da se slovenskemu študentu opravljanje študentskih del z vidika ugodnosti na letni ravni najbolj obrestuje v Veliki Britaniji, medtem ko na mesečni ravni ni bistvenih razlik – izjema je le Slovenija, kjer zasluži manj kot v ostalih izbranih državah.
Ključne besede: Študentsko delo, socialna razmerja, dohodnina, davčne stopnje, davčne olajšave, zakoni, sporazumi
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 225; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve v Republiki Sloveniji in primerjava z izbranimi državami
Barbara Krošel, 2017, diplomsko delo

Opis: Dohodnina predstavlja glavno vrsto davkov, s katero so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Mednje se štejejo dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, pa tudi dohodki iz kapitala ter dohodki iz gozdarske in kmetijske dejavnosti, kar natančno navaja Zakon o dohodnini, 2. izdaja. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati urejenost davčnega sistema v Sloveniji, pri čemer smo se usmerili na davčne stopnje dohodnine, prispevke in davčne olajšave. Ureditev v Sloveniji smo nato primerjali z ureditvijo na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstraliji in ZDA. Vse te države spadajo med najrazvitejše države sveta. Zanimalo nas je, ali je morda kakšna razlika med obdavčitvijo dohodka iz zaposlitve med državami v EU in tistimi, ki so izven EU. Pred raziskovanjem smo si postavili raziskovalne teze, nato pa smo poiskali podatke o dohodninskih razredih in dohodninskih stopnjah za leto 2017, prispevkih zaposlenih in delodajalcev ter podatke o olajšavah in odbitkih od dohodninske osnove. Prav tako smo pri vsaki izmed držav naredili informativni izračun plače, rezultate pa smo nato grafično prikazali in jih med seboj primerjali. Najpomembnejši kriterij pri obdavčitvi je rezidentski status fizične osebe. Po Zakonu o dohodnini je rezident Slovenije posameznik, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, z izjemo fizične osebe, ki biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali ostalih institucijah EU, ima v Sloveniji središče svojih ekonomskih interesov in je v davčnem letu v Sloveniji prisoten vsaj 183 dni. Rezident Slovenije je obdavčen po načelu obdavčitve svetovnega dohodka, nerezident pa glede na vir dohodka v Sloveniji. V Nemčiji se rezidentstvo določa glede na bivanje in namen bivanja. Posameznik se šteje za nemškega rezidenta, če ima v Nemčiji stalno ali začasno bivališče in je fizično prisoten za obdobje, daljše od 6 mesecev (183 dni), enako pa velja tudi za Nizozemsko, ZDA in Avstralijo. V Sloveniji so nerezidenti obdavčeni po enakih davčnih stopnjah kot rezidenti, v Avstraliji pa so nerezidenti do 24.709 € obdavčeni po višji davčni stopnji (32,5 %) kot rezidenti. Od tega zneska naprej so obdavčeni enako kot rezidenti. Najnižjo davčno stopnjo za fizične osebe z nizkimi dohodki imata Avstralija (do 12.154 €) in Nemčija (do 8.820 €) z davčno stopnjo 0 %. Najvišje davčne stopnje med primerjanimi državami imata Nizozemska in Nemčija. Države EU imajo v povprečju višje davčne stopnje kakor države izven EU. V državah EU morajo zaposleni od svoje bruto plače prispevati socialne prispevke, ki v Sloveniji znašajo 22,1 % bruto plače, v Nemčiji okoli 20,5 % in na Nizozemskem 27,65 % bruto plače, vendar le do največ letnega dohodka 33.791 €. Več prispevkov za delavce plačujejo delodajalci v EU kakor izven EU. V Sloveniji delodajalec prispeva 16,1 % bruto plače, v Nemčiji 20,675 %, na Nizozemskem 18,47 %, v Avstraliji 9,5 % in v ZDA 1,45 % ter dodatno 6,2 %, če letni dohodek presega 106.837,75 €.
Ključne besede: dohodnina, dohodek od zaposlitve, davčne stopnje, davčne olajšave, prispevki
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 150; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici