Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dohodnina predstavlja glavno vrsto davkov, s katero so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Mednje se štejejo dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, pa tudi dohodki iz kapitala ter dohodki iz gozdarske in kmetijske dejavnosti, kar natančno navaja Zakon o dohodnini, 2. izdaja. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati urejenost davčnega sistema v Sloveniji, pri čemer smo se usmerili na davčne stopnje dohodnine, prispevke in davčne olajšave. Ureditev v Sloveniji smo nato primerjali z ureditvijo na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstraliji in ZDA. Vse te države spadajo med najrazvitejše države sveta. Zanimalo nas je, ali je morda kakšna razlika med obdavčitvijo dohodka iz zaposlitve med državami v EU in tistimi, ki so izven EU. Pred raziskovanjem smo si postavili raziskovalne teze, nato pa smo poiskali podatke o dohodninskih razredih in dohodninskih stopnjah za leto 2017, prispevkih zaposlenih in delodajalcev ter podatke o olajšavah in odbitkih od dohodninske osnove. Prav tako smo pri vsaki izmed držav naredili informativni izračun plače, rezultate pa smo nato grafično prikazali in jih med seboj primerjali. Najpomembnejši kriterij pri obdavčitvi je rezidentski status fizične osebe. Po Zakonu o dohodnini je rezident Slovenije posameznik, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, z izjemo fizične osebe, ki biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali ostalih institucijah EU, ima v Sloveniji središče svojih ekonomskih interesov in je v davčnem letu v Sloveniji prisoten vsaj 183 dni. Rezident Slovenije je obdavčen po načelu obdavčitve svetovnega dohodka, nerezident pa glede na vir dohodka v Sloveniji. V Nemčiji se rezidentstvo določa glede na bivanje in namen bivanja. Posameznik se šteje za nemškega rezidenta, če ima v Nemčiji stalno ali začasno bivališče in je fizično prisoten za obdobje, daljše od 6 mesecev (183 dni), enako pa velja tudi za Nizozemsko, ZDA in Avstralijo. V Sloveniji so nerezidenti obdavčeni po enakih davčnih stopnjah kot rezidenti, v Avstraliji pa so nerezidenti do 24.709 € obdavčeni po višji davčni stopnji (32,5 %) kot rezidenti. Od tega zneska naprej so obdavčeni enako kot rezidenti. Najnižjo davčno stopnjo za fizične osebe z nizkimi dohodki imata Avstralija (do 12.154 €) in Nemčija (do 8.820 €) z davčno stopnjo 0 %. Najvišje davčne stopnje med primerjanimi državami imata Nizozemska in Nemčija. Države EU imajo v povprečju višje davčne stopnje kakor države izven EU. V državah EU morajo zaposleni od svoje bruto plače prispevati socialne prispevke, ki v Sloveniji znašajo 22,1 % bruto plače, v Nemčiji okoli 20,5 % in na Nizozemskem 27,65 % bruto plače, vendar le do največ letnega dohodka 33.791 €. Več prispevkov za delavce plačujejo delodajalci v EU kakor izven EU. V Sloveniji delodajalec prispeva 16,1 % bruto plače, v Nemčiji 20,675 %, na Nizozemskem 18,47 %, v Avstraliji 9,5 % in v ZDA 1,45 % ter dodatno 6,2 %, če letni dohodek presega 106.837,75 €.
Ključne besede: dohodnina, dohodek od zaposlitve, davčne stopnje, davčne olajšave, prispevki
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1140; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Prenos premoženja podjetja, ker podjetje v obstoječi obliki več ne more poslovati je lahko v določenih primerih neizogiben. Že načrtovano prenehanje opravljanja dejavnosti ob upokojitvi je povezano s številnimi problemi in odprtimi vprašanji, toliko bolj pa se dileme odpirajo v primeru prenehanja dejavnosti zaradi smrti davčnega zavezanca. Ob davčnih je potrebno upoštevati tudi ostale dejavnike – od družinskih, finančnih, delovnih kot tudi tehnoloških in organizacijskih. Sam prenos je potrebno izpeljati v zakonsko določenih časovnih okvirjih, ob upoštevanju zakonodaje iz različnih področij. Pri odločanju o tem, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bodo dediči delovali, morajo ob svojih interesih in željah upoštevati tudi veljavno zakonodajo, ki predpisuje možne načine prenosa. V nalogi so analizirane zakonske možnosti prenosa podjetja samostojnega podjetnika in deleža družbenika osebne družbe na dediče predvsem z davčnega vidika. Država z davčnimi ukrepi ob zakonsko predpisanih pogojih omogoča davčno nevtralni prenos, vendar ob neizpolnjevanju pogojev nastopajo za zavezanca davčne posledice. V prvem delu naloge je opisana pravno ureditev, ki obravnava dedovanje tako v EU, kot v Sloveniji. V nadaljevanju so analizirani možni načini prenosa. Pri dedovanju podjetja samostojnega podjetnika so predstavljeni postopek in davčne posledice prenosa v primeru prenehanja, prenosu na drugo osebo in preoblikovanju. Pri osebnih družbah je predvsem zaradi povezanosti družbenikov osebne družbe nadaljnja usoda družbe odvisna od vsebine družbene pogodbe ob tem pa tudi pripravljenosti družbenikov, kot tudi dedičev. Od tega je odvisno, v kakšni obliki bo družba nadalje poslovala. V zaključnem delu naloge je opisana ureditev dedovanja podjetja samostojnih podjetnikov in deležev družbenikov osebnih družb v Nemčiji. Enotnega odgovora o tem, kako naj ravnajo dediči in v kakšni pravnoorganizacijski obliki naj nadaljujejo dejavnosti, če se za to odločijo, ni mogoče posredovati. Pri svoji odločitvi morajo dediči ob uveljavljanju svojih interesov in želja, ne glede na to, ali bodo dejavnost nadaljevali kot pravna oseba ali pa bo dejavnost nadaljeval samo en dedič, kot fizična oseba upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise, saj lahko le tako planirajo tekoče kot tudi bodoče zakonske obveznosti, ki so posledica izbrane možnosti. Ob tem morajo upoštevati, da izplačila ostalim dedičem lahko vodijo do izčrpavanja podjetja in s tem do njegovega prenehanja.
Ključne besede: dedovanje, samostojni podjetnik, osebne družbe, podjetje, delež družbenika, davčne olajšave, davčna osnova, davčno nevtralni prenos.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1150; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Študentsko delo je med slovenskimi študenti priljubljena vrsta dela, saj lahko obenem delajo in študirajo, ob študentskemu plačilu pa si pridobijo tudi delovne izkušnje. V pričujočem diplomskem projektu smo podrobneje preučili obdavčitev slovenskih študentov, ki ne delajo samo v Sloveniji, ampak se odločajo tudi za delo v tujini. Izbrali smo Avstrijo, Veliko Britanijo in ZDA ter primerjali obdavčitev dela, ki bi jih slovenski študenti pridobili v vsaki izmed omenjenih držav. Namen diplomskega projekta je bil ugotoviti, v kateri izmed izbranih držav so najugodnejši pogoji študentskega dela za slovenske študente. V okviru raziskave smo opredelili, katera dela sploh lahko slovenski študenti opravljajo v Sloveniji in tujini, kako so vključeni v socialna razmerja, kdaj in kje bodo morali plačati dohodnino ter posamezne davčne stopnje in katere olajšave lahko uveljavijo. Osredotočili smo se na zakone in sporazume v povezavi z obdavčitvijo dohodka, ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami. Na koncu smo za vsako posamezno državo naredili praktične primere mesečnih in letnih izračunov dela, pri čemer smo upoštevali vse dejavnike, ki se nanašajo na delo študentov. Na podlagi izračunov obdavčitve dela slovenskih študentov v izbranih državah smo prišli do zaključka, da se slovenskemu študentu opravljanje študentskih del z vidika ugodnosti na letni ravni najbolj obrestuje v Veliki Britaniji, medtem ko na mesečni ravni ni bistvenih razlik – izjema je le Slovenija, kjer zasluži manj kot v ostalih izbranih državah.
Ključne besede: Študentsko delo, socialna razmerja, dohodnina, davčne stopnje, davčne olajšave, zakoni, sporazumi
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 805; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 982; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1020,65 KB)

Opis: Dodatna pokojninska zavarovanja oz. dodatne pokojninske sheme so pomembna oblika varčevanja za starost. V okviru tega je potrebno ločiti dve obdobji, in sicer obdobje varčevanja in obdobje črpanja pravic iz pokojninskih shem, ki ju predmetna naloga podrobno obravnava z davčnopravnega vidika. V magistrski nalogi sta predmet obravnave pregled relevantnih določb prava EU in sodne prakse sodišča EU na tem področju, ter poglobljena analiza davčnopravne ureditve dodatnih pokojninskih shem v Veliki Britaniji in na Irskem, s poudarkom na davčni obravnavi vplačanih prispevkov s strani člana ali delodajalca. S proučitvijo britanske in irske davčne ureditve tega področja se ugotavljata morebitna neenakost glede obdavčitve članov z vidika prava EU ter raven davčne stimulativnosti oziroma interes izbranih držav članic EU za odlog davčnih obveznosti v fazo izplačevanja sredstev iz pokojninskih shem.
Ključne besede: dodatna pokojninska zavarovanja, pokojninske sheme, obdavčitev, Velika Britanija, Irska, Evropska unija, davčne olajšave, EET davčni sistem, Sodišče EU, sodna praksa
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,95 MB)