1. Najnovejše spremembe in dopolnitve dohodninske zakonodaje po noveli Zdoh-2ZTjaša Višnjar, 2022, diplomsko delo Opis: Dohodnina je davek, s katerim so obdavčeni dohodki fizičnih oseb, pridobljeni v obdobju enega leta. Dohodki so lahko doseženi v Sloveniji ali izven nje. Ločimo več vrst dohodkov, ki so tudi viri dohodnine, in sicer so to dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, dohodek iz kapitala ter drugi dohodki. Razlikujejo se po načinu obdavčitve (progresivno ali cedularno). Osnovo pri izračunu dohodnine predstavlja dohodek, zmanjšan za stroške, potrebne za ustvarjanje tega dohodka – to so prispevki za socialno varnost in olajšave. Vse to določa Zakon o dohodnini, ki se nenehno spreminja. V letu 2022 je bila sprejeta novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki prinaša spremembe na tem področju.
V diplomskem projektu smo najprej raziskali, zakaj je uvedba novega zakona potrebna, predstavili smo vse spremembe in dopolnitve ZDoh-2Z ter ocenili, kaj te prinašajo za posameznike, podjetja in celotno gospodarstvo. Prav tako smo prikazali praktičen primer izračuna dohodnine po novem zakonu in ga primerjali s prejšnjim.
Ugotovili smo, da je obremenitev plač v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami zelo visoka. Ene izmed najpomembnejših sprememb, ki bodo pozitivno vplivale na ekonomske subjekte, so: povišanje splošne olajšave, nižja obdavčitev najvišjega dohodninskega razreda, višje neto plače in uvajanje novih olajšav. Manj obremenjene plače bodo pomagale podjetjem pri njihovem učinkovitem razvoju in rasti z zaposlovanjem izobraženega kadra. Nižje pobrani davki pa pomenijo manj priliva v državni proračun. Ključne besede: Dohodnina, novela ZDoh-2Z, davki, davčne olajšave Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 608; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Davčni izdatki v sloveniji in državah članicah EUNikola Feguš, 2018, magistrsko delo Opis: Davčni izdatki predstavljajo pomemben del pri snovanju državne politike, obenem pa pomembno vplivajo na prebivalstvo. V magistrski nalogi smo raziskali njihovo funkcijo in vpliv na proračun kot tudi na prebivalstvo ter pravne subjekte. Ugotavljali smo ali je nadzor v državah članicah EU dovolj dober ali bi se ga dalo kako izboljšati. Poiskali smo priporočila OECD ter predstavili pozitivne plati obenem pa omenili tudi negativne učinke. Pri davku od dohodkov fizičnih oseb smo za obdobje 2006 - 2013 analizirali olajšave in njihove učinke na proračun in zavezance. Pri davku od dohodkov pravnih oseb in davku od dohodkov iz dejavnosti smo razčlenili vsako olajšavo. Prav tako smo poudarili prednosti, ki jih je skozi leto prinesla nova zakonodaja na tem področju. Ugotavljamo, da se v opazovanem obdobju znižuje znesek pobranih davkov, kot tudi sama efektivna davčna stopnja. Monitoring davčnih izdatkov se v državah članicah EU izboljšuje, a obstaja še vedno veliko prostora za napredek tudi na tem področju. Ključne besede: davčni izdatki, dohodnina, davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, Evropska unija, OECD, davčne olajšave. Objavljeno v DKUM: 19.07.2018; Ogledov: 2345; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,61 MB) |
3. Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve v Republiki Sloveniji in primerjava z izbranimi državamiBarbara Krošel, 2017, diplomsko delo Opis: Dohodnina predstavlja glavno vrsto davkov, s katero so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Mednje se štejejo dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, pa tudi dohodki iz kapitala ter dohodki iz gozdarske in kmetijske dejavnosti, kar natančno navaja Zakon o dohodnini, 2. izdaja. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati urejenost davčnega sistema v Sloveniji, pri čemer smo se usmerili na davčne stopnje dohodnine, prispevke in davčne olajšave. Ureditev v Sloveniji smo nato primerjali z ureditvijo na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstraliji in ZDA. Vse te države spadajo med najrazvitejše države sveta. Zanimalo nas je, ali je morda kakšna razlika med obdavčitvijo dohodka iz zaposlitve med državami v EU in tistimi, ki so izven EU. Pred raziskovanjem smo si postavili raziskovalne teze, nato pa smo poiskali podatke o dohodninskih razredih in dohodninskih stopnjah za leto 2017, prispevkih zaposlenih in delodajalcev ter podatke o olajšavah in odbitkih od dohodninske osnove. Prav tako smo pri vsaki izmed držav naredili informativni izračun plače, rezultate pa smo nato grafično prikazali in jih med seboj primerjali.
Najpomembnejši kriterij pri obdavčitvi je rezidentski status fizične osebe. Po Zakonu o dohodnini je rezident Slovenije posameznik, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, z izjemo fizične osebe, ki biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali ostalih institucijah EU, ima v Sloveniji središče svojih ekonomskih interesov in je v davčnem letu v Sloveniji prisoten vsaj 183 dni. Rezident Slovenije je obdavčen po načelu obdavčitve svetovnega dohodka, nerezident pa glede na vir dohodka v Sloveniji. V Nemčiji se rezidentstvo določa glede na bivanje in namen bivanja. Posameznik se šteje za nemškega rezidenta, če ima v Nemčiji stalno ali začasno bivališče in je fizično prisoten za obdobje, daljše od 6 mesecev (183 dni), enako pa velja tudi za Nizozemsko, ZDA in Avstralijo. V Sloveniji so nerezidenti obdavčeni po enakih davčnih stopnjah kot rezidenti, v Avstraliji pa so nerezidenti do 24.709 € obdavčeni po višji davčni stopnji (32,5 %) kot rezidenti. Od tega zneska naprej so obdavčeni enako kot rezidenti. Najnižjo davčno stopnjo za fizične osebe z nizkimi dohodki imata Avstralija (do 12.154 €) in Nemčija (do 8.820 €) z davčno stopnjo 0 %. Najvišje davčne stopnje med primerjanimi državami imata Nizozemska in Nemčija. Države EU imajo v povprečju višje davčne stopnje kakor države izven EU. V državah EU morajo zaposleni od svoje bruto plače prispevati socialne prispevke, ki v Sloveniji znašajo 22,1 % bruto plače, v Nemčiji okoli 20,5 % in na Nizozemskem 27,65 % bruto plače, vendar le do največ letnega dohodka 33.791 €. Več prispevkov za delavce plačujejo delodajalci v EU kakor izven EU. V Sloveniji delodajalec prispeva 16,1 % bruto plače, v Nemčiji 20,675 %, na Nizozemskem 18,47 %, v Avstraliji 9,5 % in v ZDA 1,45 % ter dodatno 6,2 %, če letni dohodek presega 106.837,75 €. Ključne besede: dohodnina, dohodek od zaposlitve, davčne stopnje, davčne olajšave, prispevki Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 2278; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,80 MB) |
4. Ureditev davčnih olajšav za pravne osebe (primerjava med Republiko Slovenijo in Republiko Irsko)Marina Kokanović, 2017, diplomsko delo Opis: Davčne olajšave, spodbude ter oprostitve so lahko pomemben instrument države za spodbujanje rasti in razvoja gospodarstva. Po drugi strani pa lahko visoka obdavčitev prisili ljudi in podjetja, da se selijo v okolja, kjer imajo nižjo davčno obremenitev.
Po zakonodaji Evropske unije se morajo davčne politike držav članic poenotiti z davčno politiko Evropske unije. Nekatere države članice pa tega niso storile in tako izkoriščajo svojo ugodnejšo davčno politiko za privabljanje tujih podjetij v svoje države in s tem pospešujejo rast svojega gospodarstva. Tako povzročajo težave drugim državam članicam, ki nimajo tako ugodnih davčnih olajšav. Irska je primer države, ki je s povečanjem davčnih olajšav podjetjem zvišala svojo gospodarsko rast. Slovenija pa se po drugi strani še kar oklepa visokih davčnih obremenitev za podjetja, kar ji onemogoča, da bi slednje privabila v svoje gospodarstvo. Ključne besede: davčne olajšave, zakonodaja Evropske unije, Republike Irske, Republike Slovenije Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1277; Prenosov: 166
Celotno besedilo (855,82 KB) |
5. Obdavčitev prenosa podjetja samostojnega podjetnika in deležev družbenikov osebnih družb pri dedovanjuVlasta Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: Prenos premoženja podjetja, ker podjetje v obstoječi obliki več ne more poslovati je lahko v določenih primerih neizogiben. Že načrtovano prenehanje opravljanja dejavnosti ob upokojitvi je povezano s številnimi problemi in odprtimi vprašanji, toliko bolj pa se dileme odpirajo v primeru prenehanja dejavnosti zaradi smrti davčnega zavezanca. Ob davčnih je potrebno upoštevati tudi ostale dejavnike – od družinskih, finančnih, delovnih kot tudi tehnoloških in organizacijskih. Sam prenos je potrebno izpeljati v zakonsko določenih časovnih okvirjih, ob upoštevanju zakonodaje iz različnih področij. Pri odločanju o tem, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bodo dediči delovali, morajo ob svojih interesih in željah upoštevati tudi veljavno zakonodajo, ki predpisuje možne načine prenosa.
V nalogi so analizirane zakonske možnosti prenosa podjetja samostojnega podjetnika in deleža družbenika osebne družbe na dediče predvsem z davčnega vidika. Država z davčnimi ukrepi ob zakonsko predpisanih pogojih omogoča davčno nevtralni prenos, vendar ob neizpolnjevanju pogojev nastopajo za zavezanca davčne posledice.
V prvem delu naloge je opisana pravno ureditev, ki obravnava dedovanje tako v EU, kot v Sloveniji. V nadaljevanju so analizirani možni načini prenosa. Pri dedovanju podjetja samostojnega podjetnika so predstavljeni postopek in davčne posledice prenosa v primeru prenehanja, prenosu na drugo osebo in preoblikovanju. Pri osebnih družbah je predvsem zaradi povezanosti družbenikov osebne družbe nadaljnja usoda družbe odvisna od vsebine družbene pogodbe ob tem pa tudi pripravljenosti družbenikov, kot tudi dedičev. Od tega je odvisno, v kakšni obliki bo družba nadalje poslovala. V zaključnem delu naloge je opisana ureditev dedovanja podjetja samostojnih podjetnikov in deležev družbenikov osebnih družb v Nemčiji.
Enotnega odgovora o tem, kako naj ravnajo dediči in v kakšni pravnoorganizacijski obliki naj nadaljujejo dejavnosti, če se za to odločijo, ni mogoče posredovati. Pri svoji odločitvi morajo dediči ob uveljavljanju svojih interesov in želja, ne glede na to, ali bodo dejavnost nadaljevali kot pravna oseba ali pa bo dejavnost nadaljeval samo en dedič, kot fizična oseba upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise, saj lahko le tako planirajo tekoče kot tudi bodoče zakonske obveznosti, ki so posledica izbrane možnosti. Ob tem morajo upoštevati, da izplačila ostalim dedičem lahko vodijo do izčrpavanja podjetja in s tem do njegovega prenehanja. Ključne besede: dedovanje, samostojni podjetnik, osebne družbe, podjetje, delež družbenika, davčne olajšave, davčna osnova, davčno nevtralni prenos. Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1933; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,40 MB) |
6. OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJIKatja Ketiš, 2016, diplomsko delo Opis: Problematika zaposlovanja invalidnih oseb je že od nekdaj zelo pereč problem za državo, zato je v ta namen omogočila ustanovitev invalidskih podjetij, v katerih so invalidi zaposleni in zaščiteni v skladu z zakonodajo.
Prvi del diplomskega seminarja je namenjen invalidskim podjetjem, kjer bo opisana vsa pravna podlaga in zakonodaja, ki ureja poslovanje le-teh. Prav tako se bom dotaknila zakonodaje, ki ureja obdavčitev invalidskih podjetij. Velik poudarek bo predvsem v ukrepih, ki jih država zagotavlja za poslovanje ter katere subvencije in davčne olajšave lahko uporabi invalidsko podjetje pri zaposlovanju invalidnih oseb.
Drugi del diplomskega seminarja je namenjen primerjavi invalidskega podjetja s podjetjem, ki nima statusa invalidskega podjetja, kjer bo na podlagi konkretnih izračunov prikazano, kako podjetje plačuje davek od dobička ter katere olajšave uporabi s strani države.
Tretji del diplomskega seminarja je namenjen primerjalni obdavčitvi invalidskih podjetij v izbranih državah članicah EU s Slovenijo. Podrobno bo opisana primerjava obdavčitve invalidskih podjetij v Avstriji, Madžarski in Poljski. Ključne besede: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, spodbude, obdavčitev, davčne olajšave, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost Objavljeno v DKUM: 29.11.2016; Ogledov: 1676; Prenosov: 143
Celotno besedilo (646,39 KB) |
7. PRIMERJAVA OBDAVČITVE SLOVENSKIH ŠTUDENTOV V IZBRANIH DRŽAVAHMartina Zorenč, 2016, diplomsko delo Opis: Študentsko delo je med slovenskimi študenti priljubljena vrsta dela, saj lahko obenem delajo in študirajo, ob študentskemu plačilu pa si pridobijo tudi delovne izkušnje. V pričujočem diplomskem projektu smo podrobneje preučili obdavčitev slovenskih študentov, ki ne delajo samo v Sloveniji, ampak se odločajo tudi za delo v tujini. Izbrali smo Avstrijo, Veliko Britanijo in ZDA ter primerjali obdavčitev dela, ki bi jih slovenski študenti pridobili v vsaki izmed omenjenih držav. Namen diplomskega projekta je bil ugotoviti, v kateri izmed izbranih držav so najugodnejši pogoji študentskega dela za slovenske študente.
V okviru raziskave smo opredelili, katera dela sploh lahko slovenski študenti opravljajo v Sloveniji in tujini, kako so vključeni v socialna razmerja, kdaj in kje bodo morali plačati dohodnino ter posamezne davčne stopnje in katere olajšave lahko uveljavijo. Osredotočili smo se na zakone in sporazume v povezavi z obdavčitvijo dohodka, ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami. Na koncu smo za vsako posamezno državo naredili praktične primere mesečnih in letnih izračunov dela, pri čemer smo upoštevali vse dejavnike, ki se nanašajo na delo študentov. Na podlagi izračunov obdavčitve dela slovenskih študentov v izbranih državah smo prišli do zaključka, da se slovenskemu študentu opravljanje študentskih del z vidika ugodnosti na letni ravni najbolj obrestuje v Veliki Britaniji, medtem ko na mesečni ravni ni bistvenih razlik – izjema je le Slovenija, kjer zasluži manj kot v ostalih izbranih državah. Ključne besede: Študentsko delo, socialna razmerja, dohodnina, davčne stopnje, davčne olajšave, zakoni, sporazumi Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 1484; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,21 MB) |
8. OBLIKA DAVČNIH SPODBUD IN OLAJŠAV V SLOVENIJI, KITAJSKI IN SRBIJI NA PRIMERU PODJETJA XKarmen Kovač, 2016, diplomsko delo Opis: Davek od dobička pravnih oseb in z njim povezane davčne olajšave in spodbude so zelo pomembne tako za posameznika oziroma podjetje, kot tudi za državo. Davčne olajšave in spodbude pa se med posameznimi državami nekoliko razlikujejo.
Slovenski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb je nekoliko prijaznejši od podobnih zakonov ostalih držav, saj omogoča raznolike davčne olajšave in spodbude. Prednost je predvsem v tem, da spodbuja zaposlovanje mladih, zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami in tudi vlaganje v raziskave in razvoj, s čimer želi država znižati stopnjo brezposelnosti. Večje zanimanje za investitorje predstavlja Republika Srbija. Njihove davčne olajšave in spodbude omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Najmanj davčnih olajšav in spodbud pa ponuja Kitajska. Tuji investitorji se za poslovanje v njihovi državi odločijo predvsem zaradi velikega trga in poceni delovne sile in ne zaradi davčnih olajšav in spodbud. Ključne besede: Davčne olajšave, davčne spodbude, davek od dobička pravnih oseb, davčna stopnja, davčna osnova, davčni zavezanci. Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1681; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,57 MB) |
9. Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanjeSimon Vučer, 2016, magistrsko delo Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2066; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1020,65 KB) |
10. DAVČNE OLAJŠAVE IN FINANČNE SPODBUDE ZA VLAGANJE ZASEBNEGA SEKTORJA V VARSTVO OKOLJASabina Trafela, 2016, diplomsko delo Opis: Naša družba se srečuje s problematiko onesnaženosti okolja in pomanjkanja naravnih virov za naraščajoče potrebe človeštva. Da bomo v prihodnje lahko zadostili potrebam človeštva, je treba uvesti trajnostno gospodarstvo, zmanjšati črpanje naravnih resursov in zmanjšati onesnaževanje okolja ter vrniti v ponovno uporabo čimveč odpadnega materiala.
Ker se je v zadnjih desetletjih tudi na svetovni ravni okrepilo zavedanje, da je to edino okolje, ki ga imamo, da je treba bolj ekonomično uporabljati naravne vire, zmanjšati onesnaževanje in zaščititi izumirajoče rastlinske in živalske vrste ter ohraniti naravne habitate, če želimo, da bodo tudi naši otroci še imeli za življenje primeren planet, se države tudi na svetovni ravni dogovarjajo o ukrepih za zmanjšanje in preprečevanje okoljske škode. Preko politike varstva okolja poskušajo s t.i. zelenimi davki in drugimi ekonomskimi in finančnimi instrumenti usmerjati gospodarstvo in prebivalce v bolj ekološke načine delovanja.
V Sloveniji okoljska politika temelji na načelu, da povzročitelj onesnaževanja plača. Ker prehod na bolj zelene načine gospodarstva predstavlja za podjetja in zasebnike velike investicije, so uvedene davčne olajšave na podlagi principa, če boš povzročal manjše onesnaževanje, boš plačal tudi manj davka. Naslednji način je z investiranjem nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in proračunov občin v t.i. zelene projekte, nudenjem ugodnih kreditov, ipd.
Diplomska naloga je usmerjena v predstavitev davčnih olajšav in finančnih spodbud za vlaganje sredstev v varstvo in ohranitev okolja za manjša podjetja, samostojne podjetnike, društva in druge zasebnike. V zadnjem delu diplomske je iz tega izpeljan prikaz tega, za kaj lahko zasebniki in manjša podjetja uveljavljajo davčne olajšave in kateri drugi ekonomski in finančni instrumenti, za spodbujanje zasebnega sektorja k prehodu na okolju prijaznejšo gospodarstvo, so jim na razpolago. Predstavljeni so tudi pogoji, pod katerimi lahko zavezanci zmanjšajo svojo davčno obveznost na račun vlaganja sredstev v ohranjanje okolja. Ključne besede: okoljska politika, varovanje okolja, okoljske dajatve, davčne olajšave, finančni instrumenti Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1913; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,13 MB) |