1. |
2. Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovine : doktorska disertacijaMaruša Pozvek, 2019, doktorska disertacija Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU.
S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2019; Ogledov: 3485; Prenosov: 564
 Celotno besedilo (5,05 MB) |
3. DAVEK NA DODANO VREDNOST - MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTINives Vrečič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti tako v Sloveniji, kot v EU in določenih državah članicah. Da lahko razumemo kako se uporabljajo pravila za mehanizem obrnjene davčne obveznosti so v začetku naloge opredeljeni pojmi: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, identifikacija za namene davka na dodano vrednost, ter kraj obdavčljivih transakcij.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti pomeni prevalitev davčnega bremena iz prodajalca na kupca oz. od izvajalca storitev na naročnika in je vsebovan že v splošnem pravilu o kraju obdavčljivih storitev. Je orodje za boj proti utajam in izmikanju plačila davka na dodano vrednst. Z novelo Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1B pa se je v naš pravni sistem vnesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti tudi za določene rizične dejavnosti z vidika utaje davkov. Novela je implementirala opcijsko ureditev mehanizma obrnjene davčne obveznosti Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Prevalitev obveznosti za rizične dejavnosti pa velja samo med zavezanci za davek na dodano vrednost znotraj posamezne države članice.
Ker je direktiva mehanizem obrnjene davčne obveznosti določila opcijsko, se pravila za uporabo in transakcije pri katerih se mehanizem uporabi, med državami članicami razlikujejo.
Pravo se nenehno razvija. Komisija je 7. aprila 2016 predstavila akcijski načrt za posodobitev sistema DDV v EU. Cilj tega načrta je preoblikovati sedanji sistem DDV v EU, da bo enostavnejši, bolj odporen na goljufije in prijaznejši za podjetja. Zajema načela za prihodnji enotni evropski sistem DDV, kratkoročne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, načrte za preureditev znižane stopnje DDV, predloge za poenostavitev davčnih predpisov in elektronskega poslovanja, pa tudi napoved svežnja na področju DDV, ki bo vseboval olajšave za mala in srednja podjetja. V središču je predlog, pri katerem se pri čezmejni dobavi blaga uporabi načelo države izvora.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, kraj obdavčitve, identifikacijska številka za namene DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 2407; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. DRŽAVNE DAVČNE AKTIVNOSTI ZA PREPREČEVANJE DAVČNE UTAJETjaša Polšak, 2016, diplomsko delo Opis: Davčna utaja predstavlja globalen problem, ki obstaja, odkar obstaja davek. Organi posamezne države, želijo na različne načine omejiti negativen odnos, do plačevanja obveznosti in skušajo uveljaviti ukrepe, ki bi pripomogli k pozitivnemu odnosu pri plačevanju davčnih obveznosti. Z letošnjo pridobitvijo ukrepa davčnih blagajn, se situacija pri gotovinskem plačilu izboljšuje. K temu še pripomore konstanten nadzor sistema in nadzor organov na terenu.
Ključne besede: davčna utaja, FURS, davek, davčni zavezanec, davčne obveznosti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 982; Prenosov: 115
Celotno besedilo (859,80 KB) |
5. DAVČNOPRAVNI VIDIKI DAVČNIH VRTILJAKOVJožica Planinšec Deržek, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem predstavila davčnopravni vidik davčnih vrtiljakov. Le-ti v Evropski uniji in tudi izven nje predstavljajo veliko nevarnost za gospodarski sistem in za izkoriščanje obstoječih davčnih sistemov.
Pravne podlage na področju so neustrezne in nezadostne. Predlagan je bil mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki je v tem času tudi implementiran v slovensko davčno zakonodajo. Potrebna bi bila tudi sprememba Šeste direktive Sveta, to je predvsem drugega člena, kjer bi bilo nujno dodati določilo, da davčni zavezanec opravlja dejavnost in njegov namen ni davčna utaja. Najučinkovitejša metoda za povračilo neplačanega davka je solidarna odgovornost; z njo se davčna obveznost iz primarnega davčnega zavezanca prenaša na druge subjekte, ki so na podlagi prejetih računov missing trader družb uveljavljali odbitek vstopnega DDV.
V državah Evropske Unije bi lahko posamezne države definirale rizične dejavnosti, ki največkrat zapadejo v davčni vrtiljak. Že nekaj časa se Evropska unija ukvarja z možnostjo vpeljave sistema DDV, ki temelji na načelu države porekla. Z uvedbo načela porekla bi dobavitelj blaga, ki bi opravil dobavo blaga znotraj Unije, obračunal in plačal DDV, pridobitelj pa bi v svoji državi članici imel pravico do odbitka DDV. V tem primeru bi bila še toliko bolj pomembna poročanja o znotrajskupnostnih dobavah oziroma pridobitvah. Ugotavljamo, da je sistem odkrivanja in preprečevanja davčnih vrtiljakov še nedodelan. Zaradi problematike utaj na celotnem evropskem trgu Evropska komisija razpravlja v smeri temeljite spremembe sistema DDV, kar bi posledično omogočilo spremembe tudi pri nas. Namreč, nemogoče je pričakovati, da bi davčni nadzori odkrili vse davčne utaje. Davčne uprave se poslužujejo ciljno usmerjenih inšpekcijskih nadzorov na področju rizičnih dejavnosti, predvsem v gradbeništvu in v prometu z motornimi vozili.
Davek na dodano vrednost omogoča nevtralnost med davčnimi zavezanci, zaradi davčnih utaj pa niso vsi davčni zavezanci v enakem položaju. Začetek davčne utaje se prične pri dodelitvi davčne številke, saj brez veljavne DDV številke davčna utaja ni mogoča. Davčne uprave so pri dodelitvi davčnih številk pričele zelo strogo pregledovati dokaze, ki jih zavezanci predlagajo v postopku pridobivanja davčne številke, problem je večplasten pri družbah, ki davčno številko že imajo in pride do spremembe lastništva ali drugih statusnih sprememb.
Evropska komisija je že leta 2008 sprejela akcijski načrt za učinkovitejši boj proti utajam na področju DDV. S spremembo Uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV, s katero se je skrajšalo obdobje poročanja rekapitulacijskih poročil, pa je bil pomemben napredek dosežen tudi na področju avtomatskega dostopa do podatkov identifikacije in dejavnosti zavezanca. V magistrski nalogi so analizirani problem in priporočila, ki bi vodila k zmanjšanju davčnih utaj na področju DDV in bi posledično pomenila boljšo gospodarsko klimo in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Ključne besede: Davčni vrtiljak, davčna utaja, missing trader družbe, neplačilo DDV, izmikanje plačilu DDV, Sodbe sodišč Evropskih Skupnosti, slovenska sodna praksa, administrativno sodelovanje, rekapitulacijsko poročilo - VIES, samoprijava, mehanizem obrnjene davčne obveznosti, subjektivna in objektivna davčna odgovornost
Objavljeno v DKUM: 30.01.2014; Ogledov: 2740; Prenosov: 351
Celotno besedilo (895,90 KB) |
6. POMEN DAVČNE KULTURE NA OBLIKOVANJE DAVČNE POLITIKE PODJETJATamara Verbošt, 2012, diplomsko delo Opis: Osnovni namen diplomskega seminarja je bil prikazati, kakšen pomen ima davčna kultura na oblikovanje davčne politike podjetja. Najprej smo predstavili davčno kulturo na splošno in davčno kulturo v Sloveniji, nato pa davčno politiko podjetja.
Z davčno kulturo se srečujemo vsak dan v življenju. Ko govorimo o davčni kulturi, govorimo o odnosu do prostovoljnega plačevanja davkov, poravnavanju obveznosti, utaji davkov, davčnih nepravilnostih ter izogibanju plačila davkov.
Davčna kultura države predstavlja celoto relevantnih formalnih in neformalnih institucij, ki so povezane z nacionalnim davčnim sistemom in njegovim praktičnim izvajanjem,ki sta zgodovinsko vpletena v kulturo države, vključujoč odvisnost in zveze, ki so jih povzročile njihove interakcije (Nerre, 2008, 155).
Davčni zavezanci imajo svoje pravice, hkrati pa dolžnosti, ki jih je treba izpolnjevati. Ugotovili smo, da je slovenska kultura pri plačevanju davkov porazna, kar prikazujejo podatki , da je utajevanja davkov iz leta v leto več. Posamezniki iščejo vzroke v gospodarski krizi, drugi pa v kriminalnih združbah. DURS ima v poslovni strategiji 2010 – 2013 zapisano strategijo za krepitev davčne kulture in pomoč zavezancem za davek, namen DURS – a pa je, da bi pravilno plačevali zneske davčnih obveznosti.
Ko govorimo o davčni politiki podjetja, govorimo o sestavini poslovne politike podjetja, v njen okvir pa so zajete tudi politike poslovnih funkcij. Za davčno politiko je zelo pomembno poznavanje davčno – bilančne politike.
Pomembno vlogo pri oblikovanju ciljev imajo davki. Vključenost davkov v poslovno odločanje mora biti v tolikšni meri, da lahko dobro analiziramo možnosti za doseganje ciljev, da dobro spoznamo podjetje in da spoznamo v okviru ciljnega sistema davčne cilje. Vsako podjetje mora uskladiti davčne cilje s samimi cilji podjetja.
Pri davčnih ciljih so zelo pomembne lastnosti, kot so npr. nevtralnost cilja, avtonomnost cilja ipd. Vpliv, ki ga imajo davki na oblikovanje davčnih ciljev, pa je lahko omejen z izbiro lokacije poslovanja, velikostjo podjetja, pravnoorganizacijsko obliko itd. Pri velikih podjetjih, davčno politiko podjetja konkretno določijo izvajalci v posebnem oddelku na področju davščin, za srednja in mala podjetja pa to opravljajo davčni svetovalci kot zunanji strokovnjaki.
Ključne besede: davčna kultura, davčna politika podjetja, davki, davčne utaje, davčni cilji, davčni zavezanci, davčne obveznosti, davčno – bilančna politika, davčne nepravilnosti.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 3301; Prenosov: 304
Celotno besedilo (767,73 KB) |
7. STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA IZPOLNITVE IN PLAČILA DAVČNE OBVEZNOSTIAndreja Odar, 2012, diplomsko delo Opis: Zaradi gospodarske krize se plačilna sposobnost in likvidnost davčnih zavezancev zmanjšuje, zato je pomembno, da davčni organ kakovostno zavaruje izpolnitev in plačilo davčnega dolga, poleg tega pa še, da omogoča davčnim zavezancem odlog in obročno odplačilo davčnega dolga.
Davčni organ lahko v primeru, če tako določa zakon o obdavčenju ali če na podlagi uradnih podatkov, ki jih pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja ali zavezancu omeji in prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Zavarovanje izpolnitve obveznosti lahko davčni organ zahteva bodisi pred izdajo odločbe bodisi pred potekom roka za predložitev davčnega obračuna, zavarovanje plačila davčne obveznosti pa v primeru odloga ali obročnega odplačila davčne obveznosti. Na voljo so osebna ali stvarnopravna zavarovanja.
Stvarnopravna zavarovanja so kakovostnejša, ustvarjajo učinke ne le med strankama (inter partes), kakor je to pri osebnih (personalnih) zavarovanjih, temveč učinkujejo proti vsem (erga omnes). Upnik ima tako prednost pred ostalimi upniki pri poplačilu iz stvari. Med stvarnopravnimi zavarovanji izpolnitve in plačila davčne obveznosti se v praksi najpogosteje uporablja zavarovanje s hipoteko, sledi neposestna zastavna pravica na premičninah in zavarovanje na terjatvi.
Ključne besede: stvarnopravno zavarovanje, hipoteka, plačilo davčne obveznosti, izpolnitev davčne obveznosti, začasni sklep za zavarovanje
Objavljeno v DKUM: 10.08.2012; Ogledov: 2754; Prenosov: 459
Celotno besedilo (1,75 MB) |
8. Presoja davčnih olajšav in oprostitev med Slovenijo in Hrvaško pri obdavčitvi dobička pravnih oseb : diplomsko deloPetra Kitak, 2006, diplomsko delo Ključne besede: davki, obdavčenje, davek od dohodka, dobiček, pravna oseba, davčne olajšave, odhodek, razlike, obveznosti, regulacija, davek od dobička, pravna ureditev, dohodek, Slovenija, Hrvatska, mednarodne primerjave
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1897; Prenosov: 67
Celotno besedilo (422,43 KB) |
9. Specifičnosti zatajitev finančnih obveznosti : diplomsko deloSimona Šoster, 2006, diplomsko delo Ključne besede: finance, obveznosti, plačila, modeli, davki, morala, poslovna psihologija, obdavčenje, kazniva dejanja, Slovenija, poslovna morala, davčna utaja, etika, davčne službe, carinski postopek, strokovnjaki, kontrola, inšpekcijske službe, davčna politika, davčni sistemi, finančna sredstva, izvršba, finančno poslovanje, izvršilni postopek
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2086; Prenosov: 90
Celotno besedilo (233,41 KB) |
10. Posebnosti davčnih odhodkov v bankah ob prehodu na mednarodne standarde računovodskega poročanja : diplomsko deloArmando Šorli, 2006, diplomsko delo Ključne besede: banke, odhodek, davčna politika, davki, računovodski izkazi, poslovni rezultati, bilanciranje, davčne olajšave, razlike, obdavčenje, osnove, pravna oseba, računovodstvo, finančno računovodstvo, finančna poročila, bilance, Slovenija, računovodski standardi, mednarodni standardi, finančni instrumenti, finančna sredstva, vrednotenje, obveznosti, standardi, obračuni, zakonodaja, regulacija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1686; Prenosov: 74
Celotno besedilo (415,20 KB) |
