| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza davčne utaje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žiga Kokol, 2025, diplomsko delo

Opis: Davčni sistemi imajo ključno vlogo pri financiranju javnih dobrin in storitev, vendar pogosto predstavljajo izziv pri zagotavljanju njihove pravičnosti in učinkovitosti. Davčne utaje so pojav, ki ogroža integriteto sistema in zmanjšuje razpoložljiva sredstva za družbene potrebe. Analiza teh pojavov kaže, da njihovo število ni naključno, temveč je odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov. Kompleksni in nepregledni davčni sistemi omogočajo več priložnosti za zlorabe, medtem ko enostavnejše in bolj transparentne ureditve zmanjšujejo to tveganje, saj povečujejo zaupanje davkoplačevalcev in zmanjšujejo administrativne obremenitve. Zakonodajne spremembe, kot so prilagoditve davčnih stopenj in uvajanje olajšav, pogosto vplivajo na gospodarsko vedenje, vendar same po sebi ne zagotavljajo zmanjšanja davčnih utaj. Ključni so tudi učinkoviti nadzorni mehanizmi, ki z uporabo sodobnih tehnologij izboljšujejo zaznavanje nepravilnosti, čeprav lahko kratkoročno privedejo do navideznega povečanja zaznanih primerov. Poleg tega gospodarske in družbene razmere pomembno vplivajo na vedenje davčnih zavezancev, pri čemer finančne stiske v kriznih obdobjih pogosto vodijo k povečanju utaj. Trajno zmanjšanje davčnih utaj tako zahteva premišljeno kombinacijo poenostavitve sistema, krepitev nadzora in prilagoditev politik širšemu gospodarskemu in družbenemu kontekstu.
Ključne besede: davčna utaja, davčni sistem, gospodarstvo, javne dajatve, davčna politika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (716,19 KB)

2.
Nagnjenost poslovodstva za utajo ddv
Amila Skenderović, 2024, magistrsko delo

Opis: Nagnjenost poslovodstva za utajo DDV predstavlja problem, ki se nanaša na naklonjenost ali tendenco poslovodstva podjetij, da izvaja nezakonite prakse za prikrivanje DDV obveznosti. Če poslovodstvo namerno ali nenamerno ne izpolnjuje svojih davčnih obveznosti, lahko pride do utaje DDV. V teoretičnem delu smo podrobno opisali pojem DDV, notranje kontrole ter poslovodenje, pa tudi dejavnike in motive, ki spodbujajo takšno ravnanje. Poslovodstvo ima ključno vlogo pri vzpostavitvi sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja pogoje za doseganje konkurenčne prednosti, vključuje mehanizme za preprečevanje in odkrivanje napak ter prevar v poslovnih procesih. Učinkovito delovanje notranjih kontrol je odvisno od pravilne implementacije osnovnih komponent sistema notranjih kontrol v podjetju, kar zagotavlja zanesljivost pri doseganju ciljev podjetja. Sistem je zasnovan tako, da podjetju omogoča dosledno upoštevanje navodil poslovodstva, varovanje premoženja, preprečevanje in odkrivanje napak ter prevar, zagotavljanje točnosti in popolnosti računovodskih evidenc ter pravočasno pripravo zanesljivih računovodskih informacij. Z uporabo sistema podjetje postavlja temelje za integriteto, odgovornost in učinkovitost v svojem poslovanju, kar prispeva k ohranjanju zaupanja v poslovnem okolju. V empiričnem delu smo ob upoštevanju teoretičnih spoznanj raziskav drugih avtorjev ter naše lastne analize oblikovali vprašalnik za intervjuje, nato pa smo izvedli razgovore z glavnimi računovodji srednje velikih podjetij. Analizirali smo odgovore intervjujev in preverili hipoteze. Po pregledu odgovorov intervjuvancev smo ugotovili, da obstaja širok nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na nagnjenost poslovodstva za utajo DDV. Najpogostejši med njimi so osebna korist, finančni pritisk, kompleksnost davčne zakonodaje, demografski dejavniki (kot sta starost in spol) ter kultura podjetja. Poleg tega se kot pomemben dejavnik omenja tudi egoizem posameznikov. Intervjuvanci so poudarili, da poslovodje, ki se znajdejo v finančnih ali osebnih težavah, kot so dolgovi ali osebni problemi, se lahko odločijo za utajo DDV kot način za reševanje teh težav ali zmanjšanje finančnih pritiskov. V podjetjih, kjer prevladuje koruptivna kultura ali neetično ravnanje na vodstvenih položajih, je verjetneje, da se bo poslovodstvo odločilo za utajo DDV. Sklep vsebuje ključne ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: DDV, davčna utaja, poslovodstvo, sistem notranjih kontrol, pritisk.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Odnos študentov ekonomije do etičnosti davčnega utajevanja
Lidija Hauptman, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku proučujemo odnos do etičnosti davčnega utajevanja, ki se v literaturi pojasnjuje s tremi pogledi po Crowu (1944). Predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti ekonomije v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri pogled o etičnosti davčnega utajevanja zastopajo študenti ekonomije in ali se odnos do etičnosti davčnega utajevanja razlikuje glede na spol. Raziskava je razkrila, da študenti ekonomije v Sloveniji zastopajo stališče, da je davčna utaja etična pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah, ugotovljene so bile tudi razlike v odnosu do etičnosti davčnega utajevanja po spolu.
Ključne besede: davki, davčna utaja, davčna morala, študenti, raziskave, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 0

4.
UTAJEVANJE DAVKOV S POUDARKOM NA DAVČNEM VRTILJAKU
Ivo Kalazić, 2009, diplomsko delo

Opis: Davki predstavljajo najpomembnejši vir dohodkov za državni proračun. Država z davki zadovoljuje javne potrebe svojih državljanov. Problem utajevanja davkov zasledimo povsod po svetu, v vseh družbah, v vseh družbenih razredih, poklicnih panogah in tudi v vseh ekonomskih sistemih, Slovenija tu ni nobena svetla izjema. Plačevanje davkov pri davčnih zavezancih, ne glede na njihovo materialno situiranost, velikokrat ni priljubljeno, zato iščejo različne možne variante zmanjšanja ali izognitve davčnim obveznostim. Davčnim utajam se davčni zavezanci nagibajo iz različnih vzrokov, in sicer zaradi prevelike davčne obremenitve, visoke davčne stopnje in slabega davčnega nadzora ter izredno nizke davčne morale. Najpogostejša oblika davčnega utajevanja na področju davka na dodano vrednost je utaja tipa »davčni vrtiljak«. Pojavil se je z odpravo carinskih meja med državami EU s 1. januarjem 1993. Ključen člen tovrstne utaje je »izginuli trgovec«, ki izkorišča princip obdavčenja dobav blaga znotraj Skupnosti po kraju pridobitelja, tako da znotraj Skupnosti kupi blago ali storitve brez obračunanega DDV ter jih nato proda z obračunanim DDV, potem pa izgine, ne da bi državi plačal dolgovani DDV. »Davčni vrtiljak« predstavlja resno grožnjo državam članicam EU, hkrati pa tovrstne utaje predstavljajo nek nov izziv v boju proti »davčnemu vrtiljaku«.
Ključne besede: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, davčni nadzor, izginuli trgovec.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (440,47 KB)

5.
DAVČNE OAZE
Vesna Bolte, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (373,19 KB)

6.
Raziskava dejavnikov davčne morale v Sloveniji
Maja Keglič, 2021, diplomsko delo

Opis: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale. Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi. V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost). Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Ključne besede: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 1171; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (444,20 KB)

7.
Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanje
Monika Strauss, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1490; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
Raziskava vpliva vrednot na davčno moralo v sloveniji
Teja Hribšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Besedo davek dandanes slišimo na vsakem koraku. Z davki se srečujemo vsakodnevno, saj je to ena izmed dolžnosti, ki jo opravlja vsak izmed nas. Tudi zato so davki še toliko pomembnejši v poslovnem svetu, za katerega menimo, da če ni poštenosti in zaupanja, se poslovni odnosi zelo težko (učinkovito) odvijajo, zato se morajo tako pravne kot tudi fizične osebe zavedati, kaj je prav in kaj narobe. Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, starost, dohodek, zakonski stan, izobrazba, religioznost, socialne norme, različni družbenoekonomski in makroekonomski dejavniki ter vrednote. Vendar se pri vsem tem moramo vprašati, kako to, da so davčni zavezanci voljni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačevanja davkov ter zakaj drugi, čeprav je tveganje razkritja nizko, kljub vsemu davčno obveznost izpolnujejo. Finančna in gospodarska kriza je tako pri nas kot v številnih drugih državah povzročila tako imenovani proračunski primanjkljaj. Hkrati pa je to glavni vir, ki privablja oblast ter raziskovalce k raziskovanju. Med pisanjem diplomskega projekta smo se predvsem osredotočili na osnovne pojme, ki so povezani z davčno problematiko, prav tako smo se dotaknili Adlerjeve teorije družbenega interesa in s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo, v kateri smo skušali raziskati vrednote in moralno razmišljanje Slovencev. Pod drobnogled smo vzeli njihove vrednote – katere se jim zdijo najpomembnejše in v kolikšni meri.
Ključne besede: davčna morala, davčna mentaliteta, davčna disciplina, davčna etika, davčna utaja, vrednote davčnih zavezancev, družbeni interes
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1368; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Davčne utaje pri oddajanju nepremičnin
Igor Kotarščak, 2018, diplomsko delo

Opis: Davki predstavljajo glavni proračunski prihodek, s katerim država financira svoje delovanje. Poznamo več različnih vrst davkov in eden izmed njih je tudi davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Sem spadajo premičnine in nepremičnine, katerim smo se mi posvetili. Ker pa posamezniki niso najbolj naklonjeni plačevanju davkov, se pojavljajo davčne utaje, ki so predmet obravnave našega diplomskega projekta. Področje nepremičnin je po našem mnenju pomembno gospodarsko področje, ki veliko prinese v državni proračun. Odločili smo se, da ravno zato v diplomskem projektu predstavimo nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju v zvezi s plačevanjem davčnih obveznosti. V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili sistem obdavčitve pri oddajanju nepremičnin, postopek, kako pridemo do davčne osnove, in davčne obveznosti. Zaradi primerjave smo enako naredili za Hrvaško. Predstavili smo sodobne poti oddajanja nepremičnin po spletu, kakšna je obdavčitev in načine davčne optimizacije na tem področju. Potem smo podrobneje predstavili davčne utaje pri oddaji nepremičnin, najprej z definicijo, kaj je davčna utaja, nato pa s primeri, ki se dogajajo v praksi. Na koncu smo predstavili še podatke o višini pobranih davkov ter številu davčnih nepravilnosti na navedenem področju.
Ključne besede: davek, dohodek, nepremičnina, davčna utaja, davčna obveznost, davčna osnova, davčna optimizacija.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1598; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Davčne utaje in davčno inšpiciranje
Urša Trlep, 2018, diplomsko delo

Opis: Davčne utaje so problem, s katerim se srečujejo prav vse države. Posledica takšnih dejanj je manjši priliv v proračun in posledično manj sredstev države za investicije in tudi storitve, ki smo jih deležni vsi državljani. Davčnih utaj ni mogoče odpraviti, lahko pa se jih z različnimi ukrepi omejuje in odkriva. K zmanjševanju davčnih utaj lahko najbolj pripomore jasna in nedvoumna zakonodaja. Ne samo zakonodaja v okviru posamezne države, ampak tudi zakonodaja, ki ureja določena področja poslovanja na mednarodnem nivoju. Zato želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju davčnih utaj v Sloveniji in EU. Za primerjavo bomo povzeti podatke, ki prikažejo finančne učinke teh ukrepov v Sloveniji in širše. V Sloveniji opravlja dejavnost pobiranja davkov FURS, ki s svojimi nadzornimi aktivnostmi, katere se začnejo s kontrolo prejetega davčnega obračuna, s vsebinsko kontrolo prejetih dokumentov, inšpekcijskimi nadzori, finančnimi preiskavami in aktivnostmi mobilnih oddelkov, skrbi za učinkovito pobiranje davkov in odkrivanje davčnih utaj. Z zbranimi podatki želimo predstaviti obseg nadzornih aktivnosti FURS-a in finančne učinke le-teh.
Ključne besede: davčna utaja, siva ekonomija, davčne blagajne, nadzor, DDV
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 1191; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (866,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici