1. DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKEAnja Pečovnik, 2018, diplomsko delo Opis: Davek je obvezna dajatev, ki jo mora zavezanec za davek plačati državi. Če zavezanec za davek, dolga ne poravna v celoti in pravočasno, država preko pooblaščenih davčnih organov od zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba, davek izterja. To stori v posebnem postopku, ki se imenuje davčna izvršba. Za pobiranje davkov in izvršbo je v Sloveniji pristojna Finančna uprava Republike Slovenije.
Izvršba je zadnja stopnja davčnega postopka in se sproži zoper davčnega zavezanca ko ta ne poravna dolgovanega zneska. Izvršba se lahko opravi v različnih oblikah, pri izbiri mora davčni organ upoštevati davčna načela in za konkretni primer izbrati najustreznejšo sredstvo, tako da bo izvršba še vedno uspešna. Prvotno poseže po dolžnikovih denarnih prejemkih, sredstvih na bankah ali hranilnicah, dolžnikovih terjatvah ali opravi rubež premičnin. Če te metode niso učinkovite, pa sodišče na predlog davčnega organa sproži postopek izvršbe na nepremičnine, dolžnikov delež v družbi in ostale premoženjske pravice dolžnika.
V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, ki je v praksi tudi najuspešnejša metoda izvršbe. Poleg tega se smatra za dolžnika ta metoda najmanj ogrožajoča. Z izvršbo se poseže po dolžnikovi plači oziroma drugih denarnih prejemkih, tako da delodajalec ali drug izplačevalec mesečno nakazuje del plačila na račun davčnega organa. Izvršba se zaključi ko se zarubi celoten znesek dolga, dolžnika pa bremenijo tudi vsi stroški postopka.
Ključne besede: davek, davčna izvršba, davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, davčni organ, Finančna uprava Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1719; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (978,45 KB) |
2. MEDNARODNA IZMENJAVA INFORMACIJ V DAVČNIH ZADEVAHNina Krivanik, 2016, magistrsko delo Opis: Država z davčnimi utajami vsakoletno izgubi velik del denarja, ki naj bi bil posredno namenjen državljanom. Država z davkoplačevalskim denarjem skrbi za institucije, ki jih ljudje nujno potrebujemo za kakovostno življenje v skupnosti. Nekatere izmed teh institucij so šolstvo, zdravstvo, in še bi lahko naštevali. Če se davkoplačevalski denar posameznih bogatašev, politikov, trgovcev z mamili, medijskih osebnosti ter športnikov utaji, namesto da bi doprinesel k izboljšanju kakovosti bivanja vseh ljudi, nastane problem. Problem, s katerim se vedno pobližje srečuje svet. Kljub vedno večjim naporom za kakovosten in učinkovit boj proti davčnim utajam, na dan vedno znova prihajajo davčne afere, ki pretresajo javnost. Afere velikih razsežnosti, ki nam vedno znova dajo misliti o ljudeh, njihovi etiki, kulturi in miselnosti, ter o njihovih normah in vrednotah. Medsebojna pomoč držav in sledenje finančnim interesom bi naj doprineslo k zmanjševanju davčnih utaj. A vendar ni vse tako črno belo, saj nemalokrat naletimo na težave pri neskladjih davčnih politik ali pa pri nesodelovanju držav.
V magistrskem delu smo pod drobnogled vzeli zanimivo tematiko mednarodne izmenjave informacij v davčnih zadevah. Najprej smo pregledali pravne podlage mednarodne izmenjave, opredelili povod za nastanek ter začetke izmenjave. Predstavili smo učinke mednarodne izmenjave, tako pozitivne kot negativne. Natančneje smo opisali proces izmenjave podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, in strnili trende, ki se obetajo na Slovenskem in Evropskem področju.
Kriza - tako gospodarska kot finančna, je s povečanjem proračunskega primanjkljaja vzbudila zanimanje držav, da začnejo iskati vpliv na davke. Vpliv na davčne goljufije ima globalizacija z vsemi pripadajočimi procesi. Zato je pomembno, da države odpravijo davčna neskladja in začnejo tesno sodelovati. Le tako bodo lahko premagale davčne utaje. Zastavljeno trditev, da vseh davčnih goljufij ni moč preprečiti s samodejno izmenjavo informacij v davčnih zadevah, smo potrdili, saj bodo utajevalci vedno našli nove poti in načine utajevanja davka, prav tako pa vse države nočejo sodelovati v tem procesu.
V drugem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali kako na izpolnjevanje davčnih obveznosti vplivajo družbene norme, ali obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v povprečni vrednosti stopnje strinjanja glede namenov izpolnjevanja davčnih obveznosti in zaupanja v davčni sistem, ter ali Slovenci zaupajo v davčni sistem Republike Slovenije. Raziskovali smo tudi, ali bi davčni upravi prijavili gotovinske dohodke. Ugotovili smo, da na namen izpolnjevanje davčnih obveznosti vplivajo osebne, subjektivne ter deskriptivne norme. Kar z drugimi besedami pomeni, da na posameznikov namen izpolnjevanja davčnih obveznosti vplivajo lastni standardi oziroma lastna pričakovanja obnašanja oziroma pravilnega ravnanja v določeni situaciji, ki izhajajo iz ponotranjenih injunktivnih, subjektivnih in deskriptivnih norm. Vplivajo tudi pričakovanja naših najbližjih, ter standardi, ki se razvijejo iz opazovanja dejanskega obnašanje ostalih ljudi v določeni situaciji davčnega ravnanja. Z analiziranjem podatkov smo prišli do spoznanja, da med spoloma ne obstajajo statistično pomembne razlike glede namenov izpolnjevanja davčnih obveznosti in zaupanja v davčni sistem. Raziskali smo tudi, da Slovenci zaupajo v davčni sistem Republike Slovenije, saj menijo, da je pregleden in pravičen, manj pa se strinjajo s trditvijo da je naravnan tako, da ga razume tudi nestrokovna javnost. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica anketiranih davčni upravi ne bi prijavila gotovinskega dohodka, sicer obdavčljivega.
Ključne besede: Mednarodna izmenjava informacij, davek, davčna kultura, davčna utaja, davčna uprava.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 2130; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,07 MB) |
3. POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJEErika Režek, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije.
Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu?
Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«.
Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti.
Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev.
Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij.
Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci.
Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2803; Prenosov: 328
Celotno besedilo (824,44 KB) |
4. Varovanje informacij davčne tajnosti v Finančni upravi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija [Varnost in policijsko delo]Zaviša Baraga, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema predstavitev normativno pravne ureditve varovanja informacij in podatkov, ki imajo naravo tajnosti. V Finančni upravi RS govorimo o davčni tajnosti zavezancev za davek. Tehnološki razvoj, vse hitrejši tempo življenja, poslovno in socialno okolje davčnih zavezancev od davčnega organa zahtevajo odzivnost in hitro ukrepanje. Hkrati pa je v prvi vrsti potrebno zavarovati pravice posameznikov in poslovnih subjektov (davčnih zavezancev). Ogrožanje informacijskega sistema in s tem morebitno oškodovanje davčnih zavezancev je nekaj vsakdanjega. Finančna uprava RS kot državna institucija mora imeti celostno urejeno politiko varovanja informacij in podatkov, ki so davčna tajnost.
V drugem delu diplomskega dela se z empirično raziskavo ugotavlja vidik človeškega faktorja in njegov vpliv na varovanje informacij in podatkov. Poleg ogrožanja informacijskega sistema z napadi, kot so virusi, črvi, logične bombe, trojanski konji itd., je človek ključni faktor ogrožanja in razkrivanja podatkov, ki so davčna tajnost. Ali se zaposleni dovolj zavedajo pomembnosti varovanja podatkov, posledično pa varstva pravic davčnih zavezancev in kako izvajajo politiko varovanja osebnih podatkov, se je ugotavljalo z anketnim vprašalnikom.
Ključne besede: davčna tajnost, podatki, varstvo podatkov, osebni podatki, neprekinjeno poslovanje, informacijska varnost, finančna uprava, FURS, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1973; Prenosov: 261
Celotno besedilo (2,53 MB) |
5. REORGANIZACIJA DAVČNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJEAnja Hudernik, 2014, magistrsko delo Opis: Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance, ki izvaja naloge davčne službe oziroma dejavnost pobiranja davkov. Organizacijsko strukturo sestavljajo Generalni davčni urad in davčni uradi.
Poslanstvo davčne uprave je prizadevanje za vzpostavitev enega najbolj poštenih in učinkovitih sistemov za prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti v Evropski uniji. V zadnjih letih smo priča vedno večjemu uvajanju sprememb in novosti. Pojavljajo se novi vzorci organizacije in postopkov za prilagoditev spreminjajočemu se okolju. Od davčne uprave se zahtevajo višji standardi delovanja kot so veljali v preteklosti. Hitra komunikacija zahteva razpršeno odločanje. Potrebno je slediti novi tehnologiji, taki, ki zagotavlja zaupanje in varnost informacij.
Odločilnega pomena pri doseganju ciljev je prav informacijska in komunikacijska tehnologija, zato je davčna uprava RS v svojih obeh Poslovnih strategijah temu področju dala poseben poudarek. Za cilj si je zadala zagotovitev takšnega informacijskega okolja, ki bo učinkovito podpiralo procese delovanja in bo sposobno hitrega prilagajanja spremembam davčnega sistema in potrebam odjemalcev.
Prenova informacijskega sistema DURS se je zgodila v letu 2010 in predstavlja pomemben mejnik korenitih organizacijskih sprememb davčne uprave. S sloganom »Skupaj spreminjamo DURS na bolje«, ki si ga je davčna uprava zapisala v sam projekt prenove informacijskega sistema, se ni spremenil le ta, pač pa se je spremenila davčna uprava kot taka. Prenova informacijskega sistema je namreč posegla prav v vsa delovna področja s ciljem racionalizacije procesov delovanja davčne uprave.
V magistrskem delu je s teoretičnega, praktičnega in tudi primerjalnega vidika prikazano, da je prenova informacijskega sistema zelo močno vplivala na organizacijske spremembe davčne uprave, da so se posamezni procesi delovanja s tem sicer res zelo racionalizirali, vendar pa so na določenih segmentih negativno vplivali na samo organizacijo. Ugotovljeno je tudi, da v projektu sprememb zadan slogan »Skupaj spreminjamo DURS na bolje« ni bil ravno v celoti uresničen.
Poseben poudarek bo v nalogi dan projektu združitve davčne in carinske uprave, ki je zagledala luč sveta prav pred kratkim. Sosednja republika Avstrija je tovrstno reformo izvedla v letu 2005 in s tem postala ena izmed boljših finančnih uprav v EU, zato je v nalogi s primerjalnega vidika prikazana organizacijska ureditev finančne uprave republike Avstrije, katere dobro prakso je smiselno uvesti tudi v slovenski davčni sistem.
Ključne besede: davčna uprava, davčna služba, carinska uprava, finančna uprava, davčni zavezanec, poslovna strategija, organizacijska struktura.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2014; Ogledov: 3658; Prenosov: 334
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC V DAVČNIH POSTOPKIHBranka Arzenšek, 2014, diplomsko delo Opis: Človekove pravice so, kljub temu, da predstavljajo z Ustavo varovano področje, v različnih davčnih postopkih, v praksi pogosto kršene. Zato je za posameznika zelo pomembno, da se zaveda svojih možnosti, kadar sam postane žrtev takšne kršitve. Na voljo ima različna pravna sredstva, nenazadnje pa mu varstvo pred kršitvami človekovih pravic predstavljata tudi institut ustavne pritožbe in institut pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. O utemeljenosti slednjih v konkretnih zadevah presoja Ustavno sodišče, kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter varstvo človekovih pravic, čigar odločitve so zavezujoče. Pri tem pa je zaskrbljujoč podatek, da je kršitve človekovih pravic v davčnem postopku pred Ustavnim sodiščem zelo težko dokazati, kar izhaja tudi iz vsebine te naloge.
Ključne besede: kršitve človekovih pravic, davčni postopek, Ustavno sodišče, Davčna uprava Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2014; Ogledov: 3882; Prenosov: 293
Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. PREDNOSTI IN SLABOSTI DAVČNE IZVRŠBE V REPUBLIKI SLOVENIJIAndrej Arnečič, 2013, diplomsko delo Opis: Pri pobiranju davkov veliko vlogo igra davčna izvršba oz. izterjava. Davki v današnjem času v veliki meri namreč temeljijo na prostovoljnem plačevanju davčnih zavezancev. Podjetja, samostojni podjetniki in druge osebe, kot npr. kulturni delavci, osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, osebe s statusom športnika, uporabniki nepremičnin, zavezanci za DDV, prodajalci nepremičnin, osebe, ki dedujejo, prejemniki daril, itd., z opravljanjem dejavnosti ali posameznih dejanj postanejo zavezanci za davek. V primeru, da le-tega pravočasno ne poravnajo, se sproţi postopek davčne izvršbe, z namenom pokritja davčnega dolga v čim krajšem času v čim večjem obsegu dolga.
Ključne besede: davčna uprava, davčna izterjava, davčna izterjav v Avstriji, upnik, dolžnik, izvršilni postopek, izterjevalec, izvršba, davčni dolg, izvršilni naslov, izvršilno sredstvo, predemt izvršbe, izvršilni naslov
Objavljeno v DKUM: 26.03.2014; Ogledov: 2012; Prenosov: 234
Celotno besedilo (942,58 KB) |
8. HORIZONTALNI MONITORING V SLOVENIJIMarko Štante, 2013, diplomsko delo Opis: Povzetek
Plačevanje davkov je privilegij državljanov, hkrati pa tudi privilegij države, da ji davkoplačevalci zagotavljajo vir za njeno delovanje. V družbi je pomemben odnos davkoplačevalcev do davkov, davčne politike, davčnih inšpekcij in pravičnosti ter učinkovitosti davčne uprave.
Davčne uprave se v zadnjem obdobju soočajo z izzivi, kako izboljšati izpolnjevanje davčnih obveznosti in kako omenjena sredstva, ki jih imajo pri tem na voljo, usmeriti v tiste aktivnosti, ki bi prinesle maksimalne učinke.
V Sloveniji je bil leta 2010 vpeljan model horizontalnega monitoringa po vzgledu nizozemskega modela, ki spreminja razmerje med davčno upravo in zavezancem iz vertikalnega v horizontalnega. Slednji temelji na treh ključnih vrednotah: medsebojnemu zaupanju, razumevanju in transparentnosti. Na teh vrednotah pa je bil konstituiran naš model horizontalnega monitoringa. Zasnovan je bil z namenom vzpostavitve z velikimi davčnimi zavezanci, in sicer; finančne in zavarovalne družbe, farmacevtske družbe ter velike gospodarske družbe iz drugih dejavnosti. Za razliko od nizozemskega modela se pri našem projektu postopa v 4 korakih, ki so: priprava profila zavezanca za davek, izvedba uvodnega delovnega sestanka, analiza sistema notranjih davčnih kontrol s priporočili ter nadaljnje spremljanje zavezanca (monitoring).
Ta projekt, za katerega menim, da je z učinki zadovoljil tako davčno upravo kot davčne zavezance, je nov institut v slovenski davčni zakonodaji. V diplomski nalogi sem poskušal poleg predstavitve projekta in njegovih učinkov raziskati tudi zadovoljstvo davčnih zavezance. Vključena je tudi anketa, ki je bila opravljena z velikimi davčnimi zavezanci, urejenost zakonodaje za omenjeni projekt ter predlogi na tem področju.
Horizontalni monitoring so uvedle tudi druge države po svetu in tudi tam se kaže kot dober institut.
Ključne besede: horizontalni monitoring, davčna uprava, prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 2872; Prenosov: 280
Celotno besedilo (884,69 KB) |
9. OBDAVČITEV PREVOZNIH SRESTEVMaja Tina Dežman, 2013, diplomsko delo Opis: Obdavčitev je pravno dejanje, ki ga opravi pristojni davčni organ tako, da izda davčno odločbo, kjer v izreku na temelju davčne osnove uporabi davčno tarifo.
Prevozna sredstva so obdavčena z naslednjimi dajatvami:
· davkom na dodano vrednost v skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost in Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost;
· davkom na motorna vozila v skladu z določili Zakona o davku na motorna vozila;
· davkom na vodna plovila v skladu z določili Zakona o davku na vodna plovila;
· dodatnim davkom od plovil v skladu z določili Zakona za uravnoteženje javnih financ;
· dodatnim davkom na motorna vozila v skladu z določili Zakona za uravnoteženje javnih financ;
· okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil v skladu z določili Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil.
Ključne besede: Motorno vozilo, plovilo, zrakoplov, okoljska dajatev, davek na dodano vrednost, davek na vodna plovila, dodatni davek, Davčna uprava Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 24.04.2013; Ogledov: 2285; Prenosov: 326
Celotno besedilo (377,20 KB) |
10. PODATKI IN INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE DAVČNIH OBVEZNOSTI TER VZPOSTAVITEV NOTRANJIH DAVČNIH KONTROL V HORIZONTALNEM MONITORINGUDarija Šinkovec, 2012, magistrsko delo Opis: Davčne uprave z namenom povečanja učinkovitosti razvijajo inovativne pristope in uvajajo nove modele, s katerimi želijo izboljšati prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti ter preprečevati utajevanje in izogibanje. Po priporočilih mednarodnih institucij so mnoge davčne uprave uvedle model upravljanja tveganj, ki temelji na dobrem poznavanju zavezancev (obnašanju in tveganjih) ter na upoštevanju razpoložljivih resursov. Ena izmed novosti je tudi horizontalni monitoring, ki ga je v letu 2010 po nizozemskem zgledu vpeljala tudi Davčna uprava Republike Slovenije. Na odločitev za uvedbo pilotnega projekta so pomembno vplivale študije, raziskave in smernice različnih mednarodnih organizacij, ki so omenjene v magistrski nalogi.
Nizozemski model horizontalnega monitoringa temelji na treh ključnih vrednotah: medsebojnem zaupanju, razumevanju in transparentnosti. Zasnovan je na sklenjenem sporazumu med davčno upravo in zavezancem, ki med drugim predpostavlja tudi vzpostavljen sistem notranjih kontrol. Še zlasti je primeren za velike davčne zavezance, ki želijo plačevati davčne obveznosti v pravilni višini in niso nagnjeni k utajevanju. Veliki davčni zavezanci so pomembni tudi z vidika višine vplačanih dajatev v javni finančni proračun.
Pilotni projekt v Sloveniji je zasnovan na treh projektnih skupinah: za finančne in zavarovalne družbe, za farmacevtske družbe ter velike gospodarske družbe iz drugih dejavnosti. Aktivnosti po podpisu dogovorov o sodelovanju se izvajajo v naslednjih korakih: priprava profila zavezanca za davek, izvedba uvodnega delovnega sestanka, analiza sistema notranjih davčnih kontrol s priporočili ter nadaljnje spremljanje zavezanca (monitoring). Vzporedno s potekom opisanih korakov se zavezancem zagotavlja tudi vnaprejšnja davčna gotovost.
Zavezanci za davek morajo tudi za to obliko nadzora, ki v obstoječi davčni zakonodaji še ni posebej opredeljena, zagotavljati podatke in informacije, ki dokazujejo, da so bile davčne obveznosti pravilno in pravočasno plačane ter da so zavezanci vzpostavili notranje davčne kontrole. Prav tako pa določene informacije zagotavljajo tudi davčni organi zavezancem. Magistrska naloga te podatke in informacije podrobneje obravnava in izpostavlja določene posebnosti pri posameznih dejavnostih in pri posameznih vrstah davkov, ki jih plačujejo veliki davčni zavezanci.
Magistrska naloga prikazuje tudi rezultate ankete, opravljene z vodstvi velikih gospodarskih družb v Sloveniji glede njihovega interesa za vključitev v tovrstno obliko sodelovanja z davčno upravo.
Čeprav je horizontalni monitoring še relativno nova oblika obravnavanja davčnih zavezancev, se v nekaterih državah že uspešno uveljavlja, saj prispeva k izboljšanju sodelovanja med davčnimi zavezanci in davčno upravo, s tem pa k učinkovitejšemu nadzoru ter povečanju prostovoljnega izpolnjevanje davčnih obveznosti.
Ključne besede: Davčna uprava, horizontalni monitoring, prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti, ogrodje notranjih davčnih kontrol
Objavljeno v DKUM: 22.03.2013; Ogledov: 3172; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,67 MB) |
