| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Ključne besede: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 770; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Partnerstvo z omejeno odgovornostjo v statusnem pravu Anglije in Walesa
Sabina Kulić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Predstavitev statusne oblike partnerstvo z omejeno odgovornostjo, limited liability partnership, LLP kot se je leta 2001 pojavilo v Angliji in Walesu, nato pa razširilo še v Azijo. Omenjeno statusno obliko bi najlažje opisali kot hibrid med družbo z omejeno odgovornostjo in družbo z neomejeno odgovornostjo. Zaradi različnih razvojnih tokov je ta statusna oblika na različnih koncih sveta dobila različne oblike. V splošnem bi lahko govorili o ameriškem in angleškem modelu. V magistrskem delu sem se posvetila angleškemu modelu. Posebnost partnerstva z omejeno odgovornostjo sem poskušala ponazoriti s primerjavo s statusnimi oblikami, ki so slovenskemu pravu bolj domače: družbo z omejeno odgovornostjo, komanditno družbo in general partnership, ki je osebna družba, podobna družbi z neomejeno odgovornostjo. Drugi del naloge je namenjen primerjavi angleškega modela z ameriškim in pojavom različic teh modelov v azijskih državah. S primerjavo in analizo sem potrdila hipotezo da je LLP kot se je pojavilo v Angliji in Walesu leta 2001 originalna oblika, po kateri so povzemale številne države. Druge hipoteze, da je LLP najugodnejša oblika za opravljanje posla z namenom dobička, zaradi prevelikega števila dejavnikov, ki vplivajo na izbiro statusne oblike, ni bilo mogoče potrditi.
Ključne besede: Partnerstvo z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, general partnership, kapitalske družbe, davčna transparentnost, fleksibilna notranja struktura, omejena odgovornost, pravna oseba, angleški model
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 491; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (718,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici