| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev dobička iz kapitala po ZDoh-2
Žan Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Dobiček iz kapitala zakon uvršča v širšo kategorijo dohodkov iz kapitala, ki predstavljajo relativno novost v slovenskem davčnem sistemu. Zakonodajalec je za obdavčitev dohodkov iz kapitala predvidel t. i. cedularni način obdavčitve. Dobiček iz kapitala zakon opredeljuje kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot sta zlasti prodaja ali menjava kapitala. Zakon vsebuje različne določbe, ki v praksi zagotavljajo neobdavčenost določenih transakcij s kapitalom. Kot obliko davčne olajšave je šteti tudi institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti. Tehnična narava določb o obdavčitvi kapitala (in v glavnem dohodninskega zakona kot takega) dopušča kaj malo možnosti različne razlage in aplikacije vsebujočih pravil, kar je ključno za zadoščenje načela pravne varnosti.
Ključne besede: dobiček, kapital, dohodnina, davek, davčna stopnja
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (501,87 KB)

2.
Davek od dobička iz kapitala nepremičnin in oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji
Sabina Težak, 2020, diplomsko delo

Opis: Davek od dobička iz kapitala in davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem sta pomembna davka, ki ju upoštevamo pri prometu nepremičnin. Zakonu o dohodnini je pravna podlaga teh zakonov in nam pove kdo so zavezanci za plačilo davka, predmeti obdavčitve in olajšave ter oprostitve plačila davkov. V tem delu diplomskega projekta se osredotočamo na davek od dobička iz kapitala in na davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji. Davčni in pravni sistemi se v teh državah razlikujejo, prav tako pa so velike razlike v davčnih stopnjah. V sistemih zasledimo razne olajšave, ki zmanjšujejo davčne stopnje in s tem znižajo samo plačilo davka. Posebnost te diplomske naloge je v tem, da v nobeni državi ni enak davčni sistem in ni enake davčne stopnje. Diplomski projekt tako odgovori na vprašanja posebnostih višine davčnih stopenj in katere olajšave in oprostitve lahko zasledimo v posameznih državah. Izdelali smo primerjalno analizo davka od dobička iz kapitala in davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Veliko Britanijo.
Ključne besede: davek, dobiček iz kapitala, dohodek iz oddajanja premoženja v najem, davčna stopnja
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (622,10 KB)

3.
Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njo
Katja Kesner, 2020, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Ključne besede: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (736,59 KB)

4.
Obdavčitev dediščin in daril v Republiki Sloveniji
Pina Kač Silić, 2019, diplomsko delo

Opis: Davki nas spremljajo na vsakem koraku vsakdanjega življenja – kot državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) moramo plačati davek na hrano, pijačo, dohodek, nepremičnine, premičnine pa tudi na dediščine in darila. Vsak v življenju vsaj enkrat nekaj podeduje ali dobi kot darilo, kar pomeni, da je dolžan plačati davek. Kakšen davek in višino le-tega določuje predvsem od koga so dediščino oziroma darilo prejeli. V RS so davki na dediščine in darila urejeni v Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Določbe tega zakona so prilagojene razmeram sodobnega sveta in novim oblikam celote premoženjskopravnih razmerij, katerih predmet je darovanje oziroma dedovanje. Členi tega zakona določajo od predmeta obdavčitve, davčnega zavezanca do davčnih stopenj in davčnih oprostitev. Dediči oziroma obdarjenci so razvrščeni v ustrezne dedne rede, ki so določeni po ZDDD. Ti dediči spadajo v pojem davčnih zavezancev za davek na dediščine in darila, ki so lahko bodisi fizične osebe ali civilno-pravne osebe. S tem davkom je obdavčeno premoženje, ki ga fizična ali civilno-pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Zato davek na dediščine in darila sodi med premoženjske davke. Pri tem mora obstajati tudi davčna obveznost in/ali pravni naslov za prenos lastninske pravice. Stopnja davka, ki ga davčni zavezanec mora plačati, je odvisna od tega, v kateri dedni red je uvrščen. Tako velja dodati, da ta vrsta davka spada med osebne davke, saj se pri odmeri le-tega upoštevajo okoliščine zavezanca (na primer bližina sorodstva). Teh in drugih pojmov, ki sodijo na področje davka na dediščine in darila se bom globje dotaknila v diplomskem delu, zaključila pa bom s sklepnim delom, ki sestoji iz osnovnih ugotovitev in sklepnih misli.
Ključne besede: davek, dediščine in darila, davčna obveznost, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 868; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (262,87 KB)

5.
Primerjava obdavčitve d.o.o. v Sloveniji in Angliji
Ana Meznarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi hitrega napredka tehnologij, možnosti nadzora nad njimi in posledično lažjega dostopa informacij se je od nastanka interneta število pravnih subjektov uradno povečalo, davčno pravo pa precej posodobilo. Tako v Sloveniji kot Veliki Britaniji se zaradi boljšega nadzora nad pravnimi osebami vse hitreje in v vse večjem obsegu zbirajo podatki. V zasebni sferi predvsem zaradi možnosti primerjave in konkurence med pravnimi osebami, v javni sferi pa z namenom lažjega nadzora nad njimi in izvrševanjem nacionalnih zakonodaj. Obdavčitev pravnih oseb predstavlja enega izmed velikih prihodkov državnega proračuna. Podjetnost je prednostna naloga strategije Evropa 2020 za trajnejšo, pametno in vključujočo rast, ki je državljanom predvsem v korist v poklicnem in ustvarjalnem smislu. Država kot javna oblast si z namenom obdavčenja prizadeva za inovativnost pri odzivanju na hitre spremembe, ki jih povzročata tehnologija in globalizacija. Z diplomskim delom želim pokazati podobnosti slovenske in britanske zakonodaje obdavčitve družbe z omejeno odgovornostjo, hkrati pa osvetliti posamezne razlike med dvema pravnima redoma. Potrditev hipotez bom podkrepila s primerjanjem dveh nacionalnih zakonodaj, in sicer na podlagi proučevanja domače in tuje literature na nivoju primerjanja dejstev in procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
Ključne besede: obdavčitev d.o.o., obdavčitev Ltd., davčna stopnja in olajšave, davčno pravo
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 598; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (755,50 KB)

6.
Davek na igre na srečo v španiji in sloveniji: primerjalna analiza
Iris Komel, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu najdemo primerjalno analizo davka na igre na srečo v Španiji in Sloveniji. Za izbiro teme smo se odločili na podlagi dejstva, da živimo v okolju, kjer najdemo veliko število igralnih salonov, in prav to je vplivalo na odločitev o raziskovanju področja. Igre na srečo so igre, pri katerih lahko sodeluje katera koli oseba, starejša od 18 let, tako imenovana polnoletna oseba po evropskem standardu. Udeleženec pri igrah na srečo ima možnost zadeti dobitek, ki je odvisen predvsem od njegove sreče, seveda pa na to lahko vpliva tudi prvotno vložen znesek. Igre na srečo predstavljajo neke vrste razvedrilo, pri katerih je ob preseženi vrednosti, ki jo določa zakonodaja, potrebno plačati davek. V Sloveniji najdemo igre na srečo, ki so določene s strani Zakona o igrah na srečo. Ta ureja način pridobivanja dovoljenj za izvajanje iger, sistem prirejanja iger, način prirejanja iger v skladu z zakonskimi pravili. Zakon prav tako ureja in opravlja nadzor nad igrami na srečo tako v igralnih salonih kot tudi drugje, saj želijo z zakonom preprečiti kakršno koli goljufanje ali pranje denarja. V Španiji igre na srečo ureja Zakon o regulaciji iger na srečo 13/2011, z dne 27. maja (Rodrígez Zapatero, 2011), in velja za vseh 17 avtonomnih skupnosti, med katerimi so tudi Balearski in Kanarski otoki. Poleg Španije smo še posebej raziskali območje Balearskih otokov, kjer igre na srečo ureja Zakon o igrah na srečo in stavah na Balearskih otokih 8/2014, z dne 1. avgusta (Bauzá Díaz, 2014), ter območje Kanarskih otokov, kjer igre na srečo ureja Zakon o igrah na srečo in stavah na Kanarskih otokih 11/2015, z dne 29. decembra (Clavijo Batlle, 2016). V glavnem španskem zakonu, ki velja za vse avtonomne skupnosti, lahko zasledimo, da ima natančno opredeljene igre na srečo ter prav tako davčne stopnje za vsako izmed njih. V zakonu najdemo tudi, na kakšen način urejajo nadzor nad igrami in seveda kako želijo preprečiti kakršno koli goljufanje ali pranje denarja. V Španiji in Sloveniji je obdavčitev dobitkov od iger na srečo različna, prav tako najdemo razlike pri obdavčitvi drugih iger na srečo.
Ključne besede: Balearski otoki, davek na igre na srečo, davčna stopnja, Kanarski otoki, Slovenija, Španija.
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 438; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (377,83 KB)

7.
PROBLEMATIKA NA PODROČJU DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNIN
Sergeja Sotošek, 2016, diplomsko delo

Opis: Davek od dobička iz kapitala je nedvomno eden pomembnejših virov državnih prihodkov v Sloveniji in držav Evropske unije. Njegova velikost je odvisna od več dejavnikov, kot so stopnja davka, vrste obdavčitve ter števila oprostitev. V diplomskem delu sem se omejila le na predstavitev davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin in problematiko, ki se pri obdavčitvi s tem davkom največkrat izpostavi. Zavezanci za ta davek so lahko le fizične osebe. Osnovni pravni predpis, ki opredeljuje in ureja davek od dobička iz kapitala je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Po tem zakonu se dobiček iz kapitala definira kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, torej tudi z odsvojitvijo nepremičnin. Skupaj z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005, je uvedel novost, na podlagi katere se ta davek ne vključujejo več v letno davčno osnovo oziroma dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Obdavčujejo se torej cedularno. Obdavči se vsak donos posebej, z dohodnino po proporcionalni stopnji. Le-ta je 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Obdavčuje se le odsvojitev nepremičnine, pridobljene po datumu 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot na primer prodaja kapitala oziroma nepremičnine, dajanje nepremičnine v dar ali zamenjava nepremičnine. Kot davčna osnova se šteje razlika, pridobljena med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Ker je obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala dokaj kompleksna zadeva, prihaja na tem področju do različnih težav in nejasnosti, ki se kažejo predvsem: v zahtevni določitvi vrednosti nepremičnin v času njene pridobitve ali odsvojitve; v določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi pravnomočnih sodnih odločb oziroma sklepov o dedovanju; pri težavah z oprostitvijo davka od dobička iz kapitala zavezancu, ki je odsvojil nepremičnino v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče zadnja 3 leta pred odsvojitvijo; pri neupoštevanju cenitev investicijskih vlaganj v nepremičnino; pri določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Zato sem tej problematiki posvetila posebno poglavje, ker sem jo razvrstila po tematskih sklopih in njihove rešitve podprla s pomočjo veljavne pravne ureditve s tega področja, kar naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu pobiranju davkov in zaupanju zavezancev v davčno ureditev.
Ključne besede: Zakon o dohodnini, davek od dobička iz kapitala, nepremičnine, fizične osebe, davčna osnova, davčna stopnja.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
OBLIKA DAVČNIH SPODBUD IN OLAJŠAV V SLOVENIJI, KITAJSKI IN SRBIJI NA PRIMERU PODJETJA X
Karmen Kovač, 2016, diplomsko delo

Opis: Davek od dobička pravnih oseb in z njim povezane davčne olajšave in spodbude so zelo pomembne tako za posameznika oziroma podjetje, kot tudi za državo. Davčne olajšave in spodbude pa se med posameznimi državami nekoliko razlikujejo. Slovenski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb je nekoliko prijaznejši od podobnih zakonov ostalih držav, saj omogoča raznolike davčne olajšave in spodbude. Prednost je predvsem v tem, da spodbuja zaposlovanje mladih, zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami in tudi vlaganje v raziskave in razvoj, s čimer želi država znižati stopnjo brezposelnosti. Večje zanimanje za investitorje predstavlja Republika Srbija. Njihove davčne olajšave in spodbude omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Najmanj davčnih olajšav in spodbud pa ponuja Kitajska. Tuji investitorji se za poslovanje v njihovi državi odločijo predvsem zaradi velikega trga in poceni delovne sile in ne zaradi davčnih olajšav in spodbud.
Ključne besede: Davčne olajšave, davčne spodbude, davek od dobička pravnih oseb, davčna stopnja, davčna osnova, davčni zavezanci.
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 929; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

9.
Harmonizacija davka na dodano vrednost v Evropski uniji s poudarkom na davčnih stopnjah
Darja Prebil, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram proces harmonizacije na področju davka na dodano vrednost v Evropski uniji. Od uvedbe davka na dodano vrednost je bila obdavčitev prometa blaga in storitev po načelu namembne države zamišljena kot začasna rešitev in Evropska komisija si je ves čas prizadevala za prehod na obdavčitev po načelu države porekla. S tem bi bili izpolnjeni pogoji za polno delovanje notranjega trga, kjer bi bil promet blaga in storitev med državami članicami obdavčen na enak način kot promet na nacionalnem trgu. Za vzpostavitev resničnega notranjega trga EU je potrebno končati prehodno obdobje, ki je še vedno v veljavi. Uvedba dokončnega sistema davka na dodano vrednost v skladu z načelom države porekla zahteva večjo stopnjo usklajenosti v strukturi in višini davčnih stopenj med državami. Evropska komisija je vedno trčila na kar močan odpor držav članic na vse predloge za zmanjšanje razlik v nacionalnih davčnih sistemih. Podrobno je analizirana kompleksnost pravnih predpisov, na katerih temelji prehodna ureditev, ki dopušča državam članicam nadaljevanje uporabe številnih izjem, ki odstopajo od splošnih pravil in niso združljiva s temeljnimi cilji notranjega trga. V zaključnih ugotovitvah je analizirana možnost, da bo dokončna ureditev davka na dodano vrednost sploh uveljavljena in če, kakšna bo lahko končna različica te ureditve.
Ključne besede: harmonizacija, DDV, enotni trg, davčna nevtralnost, enotna davčna stopnja, načelo namembne države, načelo države porekla, davek na potrošnjo, prehodna ureditev.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 820; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
PRIMERJAVA DAVKA NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN ŠPANIJO
Maja Kandrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj davka na dodano vrednost dveh članic Evropske unije, Slovenije in Španije. Primerjali smo politični in gospodarski sistem Slovenije in Španije in naredili primerjalno analizo davka na dodano vrednost obeh držav. Skušali smo ugotoviti ali sta si zakona podobna ter ustrezata skupnemu sistemu davka na dodano vrednost, ki ga predpisuje Evropska unija. V ta namen smo prikazali primerjavo davka na dodano vrednost v Sloveniji in Španiji, kjer smo potem med zakonoma iskali podobnosti in razlike. Ugotovili smo, da sta državi v različnih obdobjih uvedle Zakon o davku na dodano vrednost. Slovenija ga je uvedla 1. julija 1999, Španija 1. januarja 1986, ko je vstopila v Evropsko unijo. Politični sistem obeh držav je podoben, le da je v Španiji najvišji predstavnik države kralj. V obeh državah prevladujejo gospodarske panoge; v največji meri storitvena, sledi industrijska in nato kmetijska dejavnost. V primerjavi davka na dodano vrednost ni bistvenih razlik. Kot vzrok, da ni bistvenih razlik lahko navedemo, da sta obe državi članici Evropske unije. Razlog zato je bil vstop v Evropsko unijo, kjer sta se obe morali ravnati po evropskih smernicah. Večjo razliko lahko izpostavimo le pri davčnih stopnjah posamezne države. Slovenija pozna dve davčni stopnji, Španija pa kar tri. Manjša razlika je pri vračilu DDV katerega zahteva davčni zavezanec. Pri obveznostih ne prihaja do razlik, razlika je le v davčnem obdobju v katerem je davčni obračun potrebno predložiti. V Sloveniji je kriterij trimesečnega davčnega zavezanca pogojen z vrednostjo 210.000 EUR, če tega v davčnem obdobju ne presega, v Španiji je ta vrednost 6.010.121,24 EUR. Zaključimo lahko, da je med državama kar nekaj podobnosti ter nekaj minimalnih razlik, katerih pa ni mogoče zanemariti. Vendar razlike niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih v posamezni državi prišlo do večjih sprememb za davčne zavezance ter proračun posamezne države.
Ključne besede: Slovenija, Španija, davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, davčna osnova in davčna stopnja.
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1009,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici