| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
REORGANIZACIJA DAVČNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Anja Hudernik, 2014, magistrsko delo

Opis: Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance, ki izvaja naloge davčne službe oziroma dejavnost pobiranja davkov. Organizacijsko strukturo sestavljajo Generalni davčni urad in davčni uradi. Poslanstvo davčne uprave je prizadevanje za vzpostavitev enega najbolj poštenih in učinkovitih sistemov za prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti v Evropski uniji. V zadnjih letih smo priča vedno večjemu uvajanju sprememb in novosti. Pojavljajo se novi vzorci organizacije in postopkov za prilagoditev spreminjajočemu se okolju. Od davčne uprave se zahtevajo višji standardi delovanja kot so veljali v preteklosti. Hitra komunikacija zahteva razpršeno odločanje. Potrebno je slediti novi tehnologiji, taki, ki zagotavlja zaupanje in varnost informacij. Odločilnega pomena pri doseganju ciljev je prav informacijska in komunikacijska tehnologija, zato je davčna uprava RS v svojih obeh Poslovnih strategijah temu področju dala poseben poudarek. Za cilj si je zadala zagotovitev takšnega informacijskega okolja, ki bo učinkovito podpiralo procese delovanja in bo sposobno hitrega prilagajanja spremembam davčnega sistema in potrebam odjemalcev. Prenova informacijskega sistema DURS se je zgodila v letu 2010 in predstavlja pomemben mejnik korenitih organizacijskih sprememb davčne uprave. S sloganom »Skupaj spreminjamo DURS na bolje«, ki si ga je davčna uprava zapisala v sam projekt prenove informacijskega sistema, se ni spremenil le ta, pač pa se je spremenila davčna uprava kot taka. Prenova informacijskega sistema je namreč posegla prav v vsa delovna področja s ciljem racionalizacije procesov delovanja davčne uprave. V magistrskem delu je s teoretičnega, praktičnega in tudi primerjalnega vidika prikazano, da je prenova informacijskega sistema zelo močno vplivala na organizacijske spremembe davčne uprave, da so se posamezni procesi delovanja s tem sicer res zelo racionalizirali, vendar pa so na določenih segmentih negativno vplivali na samo organizacijo. Ugotovljeno je tudi, da v projektu sprememb zadan slogan »Skupaj spreminjamo DURS na bolje« ni bil ravno v celoti uresničen. Poseben poudarek bo v nalogi dan projektu združitve davčne in carinske uprave, ki je zagledala luč sveta prav pred kratkim. Sosednja republika Avstrija je tovrstno reformo izvedla v letu 2005 in s tem postala ena izmed boljših finančnih uprav v EU, zato je v nalogi s primerjalnega vidika prikazana organizacijska ureditev finančne uprave republike Avstrije, katere dobro prakso je smiselno uvesti tudi v slovenski davčni sistem.
Ključne besede: davčna uprava, davčna služba, carinska uprava, finančna uprava, davčni zavezanec, poslovna strategija, organizacijska struktura.
Objavljeno: 14.10.2014; Ogledov: 1893; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
VLOGA IN POMEN UPRAVLJANJA DAVČNIH TVEGANJ V SLOVENSKIH PODJETJIH
Veronika Vuk Vočanec, 2015, magistrsko delo

Opis: Upravljanje davčnih tveganj je postalo enako pomembno orodje tako za davčne oblasti kot za davkoplačevalce. Glede na njihove različne cilje njihovi pristopi niso vedno identični, toda vidno je znatno prekrivanje ciljev na področju doseganja večje gotovosti, manjšega števila sporov in administrativnih stroškov. Kakorkoli, ocena davčnega tveganja je orodje, s katerim morajo oblasti pa tudi davkoplačevalci skrbno ravnati. Davčno tveganje ima vzpone in padce. V poslu se denar služi s tveganjem, obvladovanje davčnih tveganj pa predstavlja del tveganj, ki so jim organizacije izpostavljene. Upravljanje davčnih tveganj je z drugo besedo premišljen pristop k sprejemljivim davčnim tveganjem in ne poskus znižanja tveganja na ničlo. Glavni cilj raziskave je proučiti, ali imajo izbrana slovenska podjetja organizirano davčno službo in kako je ta organizirana, kako so podjetja seznanjena z davčnimi tveganji in kako jih upravljajo ter ali imajo izdelano davčno strategijo. Odgovore na zastavljena vprašanja smo dobili na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli od 51 slovenskih podjetij. Podatke smo analizirali s pomočjo statističnega paketa SPSS. V raziskavi smo prišli do spoznanj, da v slovenskem poslovnem prostoru to področje ni tako nedotaknjeno, kot je morda na prvi pogled, da v večini anketiranih podjetij nimajo vpeljanega samostojnega davčnega oddelka oziroma davčne službe, vendar se zavedajo pomembnosti davčnih tveganj, ter da so dovolj informirani o pomenu davčnih tveganj in njihovem upravljanju in imajo v določeni meri določeno, načrtovano davčno strategijo.
Ključne besede: davčna funkcija, davčna tveganja, davčna služba, upravljanje, davčno načrtovanje, modeli obvladovanja davčnih tveganj, kontrolni okvir.
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 790; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (941,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici