| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMEMBA DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V NEMČIJI V LETU 2008 IN MOŽEN VPLIV NA POSLOVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ
Rado Sodin, 2009, diplomsko delo

Opis: Prejšnji davčni reformi v Zvezni Republiki Nemčiji v letu 2000 ni popolnoma uspelo doseči njenih ciljev, zato je Zvezna Republika Nemčija v letu 2008 speljala novo davčno reformo. Podjetniška davčna reforma 2008 je najbolj obsežna davčna reforma zadnjih let v Zvezni Republiki Nemčiji. Z spremembo davčne zakonodaje bodo pridobila predvsem podjetja, hkrati z njo pa tudi celotno nemško gospodarstvo. V delu so predstavljene splošne značilnosti davčne zakonodaje v Zvezni Republiki Nemčiji oziroma so predstavljene spremembe, ki so se na tem področju zgodile v letu 2008, prav tako pa je v tem delu bila prikazana primerjava z davčno zakonodajo, ki je veljala do trenutka izvedene reforme. Nato sledi podrobna predstavitev sprememb na področju obdavčitve v Zvezni Republiki Nemčiji. Sprva je predstavljeno znižanje splošne davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, čemur sledi prikaz stimulativnega zadrževanja dobičkov v podjetju. Pri navedenem so prikazani načini različnega obdavčevanja zadržanega dobička pravnih oseb, saj je cilj Zvezne Republike Nemčije na tem področju, čim večje akumuliranje dobičkov posameznega podjetja. Sledi podrobna predstavitev sprememb na področju obdavčevanja dohodkov iz kapitala, kjer je največja pozornost namenjena vpeljavi delnega dohodkovnega postopka. Predstavljeni so tudi razni ukrepi na področju davka od dohodkov pravnih oseb, kot je npr. predstavitev uvedbe investicijske olajšave za določena osnovna sredstva. Nadalje smo se osredotočili na vpeljavo obrestne omejitve v davčni sistem Zvezne Republike Nemčije, kjer je govora o omejitvi davčno priznanih obresti iz financiranja. Navedenemu sledi analiziranje sprememb na področju delne odtujitve podjetja, investicijske davčne zakonodaje ter sprememb na področju obrtnega davka. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljena gospodarska navezanost Republike Slovenije na gospodarstvo Zvezne Republike Nemčije, primerjava obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb med državama ter analiziran vpliv sprememb nove davčne zakonodaje v Zvezni Republiki Nemčiji na slovenska podjetja. V našem diplomskem delu smo prikazali, da je podjetniška davčna reforma 2008 v Zvezni Republiki Nemčiji mnogo konkurenčnejša od prejšnje obdavčitve. Celotna davčna reforma je razbremenila nemško gospodarstvo, s čimer je cilj podjetniške davčne reforme 2008, davčna razbremenitev nemških podjetij in povečanje plačevanja davka od dobička, bližje kot pa kadarkoli do sedaj. Vendar kljub temu menimo, da ne bo drastično pritegnila novih investitorjev v investiranje v nemško gospodarstvo.
Ključne besede: Podjetniška davčna reforma 2008, davčna reforma, Nemčija, Slovenija, davek od dohodkov, obdavčitev
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 2436; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (457,97 KB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA IZPLAČIL ZAPOSLENCEM Z DAVČNEGA VIDIKA V IZBRANIH TRANZICIJSKIH DRŽAVAH
Karmen Fric, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Plače so eden izmed najbolj obdavčenih dohodkov, saj mora vsak, ki prejme plačo od tega dohodka plačati še akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. V zadnjem času se je veliko evropskih držav odločilo za reformo davčnega sistema. Predvsem so to države, katerih gospodarstva so imela velike težave. Spremembe v teh državah gredo predvsem v smeri zmanjševanja davčnega bremena posameznikov kot tudi podjetij. V Evropski uniji ni natančno določenih pravil, kako naj bo obdavčeno delo, tako je torej postopek in višina obdavčitve načeloma odvisna le od posameznih nacionalnih zakonodaj. Na splošno velja, da so plače delojemalcev v državah članicah Evropske Unije obdavčene z davkom na dohodek fizičnih oseb. Sistemi dohodnine, ki so uveljavljeni po državah članicah Evropske unije, se medsebojno razlikujejo predvsem v davčnih olajšavah, davčnih stopnjah in davčni osnovi. Pomemben vpliv na višino obdavčitve plač imajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost. Prispevke za socialno varnost plačujejo v vseh obravnavanih državah (Estonija, Madžarska in Slovaška) tako delojemalci kot delodajalci. V magistrski nalogi smo analizirali obdavčitev plač v izbranih tranzicijskih državah, ki so že članice Evropske Unije in sicer v Estoniji, Madžarski in Slovaški. S pomočjo analize obdavčitve plač v obravnavanih državah smo ugotovili, da so bile v letu 2009 relativno najbolj obdavčene plače slovenskih delojemalcev, ki prejemajo plačo višjo od povprečne. Prav tako so bili pri izplačilu višjih plač najbolj obdavčeni slovenski delodajalci. Estonija, Madžarska in Slovaška so sprejele program znižanja davka na dohodek fizičnih oseb v okviru davčne reforme, saj ima estonski, madžarski in slovaški davčni sistem veliko pomanjkljivosti. Kakor Slovenija tako tudi izbrane tranzicijske države izvajajo korenito in kompleksno davčno reformo. Nekateri ukrepi davčne reforme so že bili izvedeni, nekateri ukrepi pa bodo izvedeni v naslednjih letih. Spreminjanje slovenskega davčnega sistema gre v smeri zniževanja davčnih stopenj, predvsem zaradi nižje obremenjenosti davčnih zavezancev in pravičnejšega sistema. Tudi povečevanje konkurenčnosti, enostavnosti in nižji stroški dela so trendi spreminjanja davčnega sistema. V tej smeri pa iščejo svoje rešitve na davčnem področju tudi ostale tranzicijske države.
Ključne besede: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, strošek dela, efektivna davčna stopnja, davčna reforma
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 2338; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (724,64 KB)

3.
DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI IN NEMČIJI
Tamara Slatič, 2010, diplomsko delo

Opis: Za vsako državo je pobiranje davkov zelo pomembno. Slovenska zakonodaja se je nenehno spreminjala, tudi na področju kapitalskih dobičkov, vse do leta 2006; v Nemčiji pa se je zadnja davčna reforma pričela leta 2008. Velike spremembe v Nemčiji sledijo za obdavčitev kapitalskih dobičkov fizičnih oseb, kot seveda tudi podjetij po 1. 1. 2009. S pisanjem diplomske naloge smo ugotovili, da je bil nemški zakon bolj zapleteno napisan in bolj podrobno razčlenjen kot slovenski zakon. Z novo nemško zakonodajo se bo pobiranje davka na dohodek fizičnih oseb zelo poenostavilo. Poudarek diplomske naloge so kapitalski dobički. Razlika se pojavi že pri sami delitvi kapitalskih dobičkov. Dohodnina se tako v Sloveniji kot v Nemčiji obračunava enkrat letno, akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača od davčne osnove. To je razlika med vrednostjo kapitala in ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. V Nemčiji so dohodki z 1. 1. 2009 obdavčeni z davkom po odbitku, ki se nato poračuna z dohodnino. Davki oz. stopnje dohodnine, ki obremenjujejo dobičke iz kapitala, se med državama razlikujejo. V Sloveniji imamo nižjo stopnjo obdavčevanja kot v Nemčiji. Po letih imetništva se razlikujejo tudi oprostitve plačil davkov. Vsi dohodki so v Nemčiji obdavčeni, enako velja tudi za kapitalske dobičke po 1. 1. 2009. Obdavčitev dohodkov v Nemčiji je progresivna, ter spremenjena v letu 2009 na cedularno obdavčitev samo za kapitalske dobičke, v Sloveniji pa sintetična preko progresivnih davčnih stopenj, pasivni dohodki pa so obdavčeni z cedularno obdavčitvijo. V Nemčiji se davčni zavezanci razvrščajo v dohodninske razrede glede na to, ali so poročeni, ločeni, samski in ali imajo otroke, in glede na njihov položaj je obdavčljiv njihov dohodek. To je veljalo tudi za obdavčitev kapitalskih dobičkov, vendar se je zakon spremenil s sprejetjem nadomestnega davka od 1. 1. 2009 dalje. Slovenija je tako dobila sodobno razvitim državam primerljivo davčno zakonodajo, kar pa ne drži za nov nemški zakon in nove spremembe na področju kapitalskih dobičkov, saj imajo z uvedbo nove davčne reforme še vedno večjo stopnjo obdavčitve kapitalskih dobičkov kot pri nas, vendar ne v vseh primerih obdavčitve kapitalskih dobičkov. Slovenija in Nemčija imata sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati 1. 1. 2007. Slovenija v primerjavi z Nemčijo še nima tako široke mreže mednarodnih pogodb.
Ključne besede: davki, davčna reforma, davčni zavezanec, dohodnina, davčna stopnja, dobiček iz kapitala, davek na dohodek fizičnih oseb, Slovenija, Nemčija, dvojna obdavčitev.
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 5118; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
EKONOMSKI POLOŽAJ DRUŽIN Z VIDIKA DAVČNIH OLAJŠAV IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV
Maja Hostnik Kališek, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali ekonomski položaj družin z vidika davčnih olajšav in družinskih prejemkov, in sicer v luči tega, da sta otroški dodatek in davčna olajšava za vzdrževane otroke temeljna mehanizma v okviru finančne podpore družinam. Z davčno reformo, ki smo jo obravnavali v magistrski nalogi, so se olajšave za vzdrževane otroke povečale, to pa prinaša večje zadovoljstvo staršem. Prav tako pomenita tudi otroški dodatek in dodatek za veliko družino večji razpoložljivi dohodek za družino. Na podlagi temeljnih tez, ki smo jih postavili v nalogi, smo ugotovili, da davčne olajšave in družinski prejemki pomembno vplivajo na dohodkovni položaj družin, vendar ugotavljamo, da sta obe politiki le eni izmed mnogih politik oziroma dejavnikov, ki vplivajo na ekonomski položaj družin. Za mlade pri vstopanju v samostojno življenje največjo oviro pomenita nerešeno stanovanjsko vprašanje in pridobitev zaposlitve za nedoločen čas. Stanje brezposelnosti povzroča strah pred materialnim pomanjkanjem in negotovo prihodnostjo ter je ovira za mlade pri načrtovanju družine. Vse to lahko pripelje tudi do revščine, ki pomeni predvsem pomanjkanje materialnih virov. Dolgotrajno materialno pomanjkanje pa povzroča izključenost revnih ljudi iz družbenega življenja, zato postanejo socialno, kulturno in politično marginalizirani, kar lahko pripelje tudi do njihove socialne izključenosti. Zato je zelo pomembno, da socialna, prebivalstvena, davčna, družinska politika in še mnogo drugih dejavnikov delujejo povezano in v smeri pozitivnega vpliva na družine.
Ključne besede: Dohodnina, družinski prejemki, davki, davčne olajšave, otroški dodatek, revščina, socialna izključenost, ekonomski položaj družin, dodatek za veliko družino, davčna reforma, dohodek.
Objavljeno: 24.02.2011; Ogledov: 2560; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE DOHODKOV FIZIČNIH OSEB IZ ZAPOSLITVE IN IZ DEJAVNOSTI PRED SPREMEMBO ZAKONODAJE V LETU 2014 IN PO NJEJ
Andreja Dominko Pozderec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena obravnava dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve in iz dejavnosti. Spremembe na področju dohodninske zakonodaje so se vrstile vse od prvega zakona, ki smo ga dobili z osamosvojitvijo in vse do danes, zaradi razmer na gospodarskem in finančnem trgu. Predmet obravnave so dohodki iz delovnega razmerja, to so plača in nadomestilo plače in ostali prejemki iz delovnega razmerja, dohodki iz drugih odvisnih pogodbenih razmerij, kot so avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, študentsko in upokojensko delo. V delu so obravnavani tudi dohodki iz dejavnosti, od katerih poznamo dve vrsti ugotavljanja davčne osnove, to je z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov in z upoštevanjem normiranih stroškov. Predmet obravnave so tudi dohodki doseženi na osnovi osebnega dopolnilnega dela. Cilj naloge je bil analizirati posamezne dohodke fizičnih oseb po vsebini in obdavčitvi, ter ugotoviti nastale spremembe po spremembi zakonodaje v letu 2014. Pri sami analizi smo ugotovili, da bistvenih sprememb ni bilo, spremembe so se dotaknile predvsem študentskega dela, dela upokojencev, nekaj sprememb je bilo narejenih na področju odpravnin, avtorskih in podjemnih pogodb, prenovil pa se je sistem normirancev in pri osebnem delu je ključnega pomena uvedba vrednotnice. V nalogi je predstavljena dohodninska ureditev v času pred krizo in v času krize, podrobneje so obravnavani dohodki iz zaposlitve in dohodki iz dejavnosti.
Ključne besede: , dohodki fizičnih oseb, dohodki iz zaposlitve, dohodki iz dejavnosti, davčna reforma
Objavljeno: 26.07.2016; Ogledov: 415; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (871,90 KB)

6.
Vpliv davčne politike na OVE in energetsko trajnost v Sloveniji in izbranih Evropskih državah
Hermina Ternovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Stanje okolja v Evropi in svetu se hitro poslabšuje. Človek s svojo dejavnostjo povečuje potrebo po naravnih virih in s tem breme na okolje. Naravni viri se trošijo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v državah v razvoju, ne da bi tudi pospeševali njihov razvoj. Zaloge fosilnih goriv, še posebej nafte, se zmanjšujejo, vendar cene ne odražajo tega stanja. Odvisnost razvitih držav od fosilnih goriv se kaže v mednarodnih napetostih in konfliktih. Trenutni način netrajnostne proizvodnje in potrošnje, katerega značilnosti sta hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, je nesprejemljiv. Razvite države izkoriščajo vire in s tem vplivajo na podnebje in okolje do takšne mere, da ostaja le malo prostora za trajnostno in nujno rast držav v razvoju. Čeprav zaznavamo napredek na nekaterih področjih, vidimo tudi resne okoljske probleme, za katere rešitev še ni na vidiku. Podnebje se spreminja in vedno več je dokazov, da mnoge poplave in ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim priča vplivajo na trg, ki ga vodijo nepravilno oblikovane cene Resničnih stroškov izrabe okolja ne plačujemo. Trošimo in proizvajamo, kot da so zemeljske danosti neomejene in zastonj. Stroške rabe okolja preprosto puščamo prihodnjim generacijam in prebivalcem drugih (revnejših) delov sveta. Cene na današnjem trgu so izkrivljene, kar daje trgu nepravilne signale. V tržno orientiranih gospodarstvih cene izdelkov in blaga vsebujejo stroške proizvodnje, vendar načeloma ne vsebujejo stroškov okoljskih škod in vplivov na zdravje. Te škode ekonomisti imenujejo »eksterni stroški«. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih stroškov. Večina okoljskih stroškov se šteje za eksterne in plačani so s strani davkoplačevalcev, ali pa sploh niso plačani. Večinoma se akumulirajo v obliki degradacije okolja in tako bremenijo prihodnje generacije. Težavne so tudi določene subvencije, ki so škodljive okolju. Subvencije v energetiki v EU so bile ocenjene na 27 milijard evrov na leto. Cene so nadalje izkrivljene s splošnimi davki. Okoljski davki v Evropi dosegajo 7% BDP, medtem ko prispevki za socialno varnost predstavljajo 35% BDP. Skupaj z drugimi davki, kot npr. DDV, davki na plače in dobiček, pokrivajo približno 85% vseh evropskih davčnih prihodkov. Trenutno v Evropski uniji, katere dva najbolj pereča problema sta brezposelnost in degradacija okolja, davčni sistem in sistem državnih pomoči negativno vplivata na zaposlenost in podpirata zlorabo naravnih virov. Z drugimi besedami, obdavčujemo ekonomske pluse namesto ekonomskih minusov. Izkrivljeni signali trga o ceni naravnih virov stimulirajo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Skrajni čas je, da se to stanje spremeni. Učinkovita zelena javnofinančna reforma bi postavila vse stvari na pravo mesto. Zelena javnofinančna reforma Reforma javnofinančnega sistema v smeri, ki bi stimulirala vzdržno obnašanje tako proizvajalcev kot potrošnikov, je ena od pogosto navajenih rešitev za zgoraj opisane izzive degradacije okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, t.j. na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih substanc in izdelkov. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih spremljajočih ukrepov. S pomočjo zelene javnofinančne reforme je mogoče spremeniti smer razvoja v razvoj, ki upošteva načela trajnostnega razvoja oziroma postaviti temelje za tržno delovanje v smeri trajnostnega razvoja. V zadnjih letih smo bili priča nastajanju razmer zaradi globalnega segrevanja ozračja. Kupi odloženih odpadkov so vedno večji, okoljski mediji, kot so voda, zrak in tla, pa vse bolj onesnaženi z različnimi substancami. Vse to ima posledično škodljive vplive tudi na zdravje ljudi.
Ključne besede: obnovljivi viri električne energije, trajnostni razvoj, davek, davčna reforma, zeleni davki, Nemčija, Danska, Nizozemska, Slovenija
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 714; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 578; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1020,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici