| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza davčne utaje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žiga Kokol, 2025, diplomsko delo

Opis: Davčni sistemi imajo ključno vlogo pri financiranju javnih dobrin in storitev, vendar pogosto predstavljajo izziv pri zagotavljanju njihove pravičnosti in učinkovitosti. Davčne utaje so pojav, ki ogroža integriteto sistema in zmanjšuje razpoložljiva sredstva za družbene potrebe. Analiza teh pojavov kaže, da njihovo število ni naključno, temveč je odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov. Kompleksni in nepregledni davčni sistemi omogočajo več priložnosti za zlorabe, medtem ko enostavnejše in bolj transparentne ureditve zmanjšujejo to tveganje, saj povečujejo zaupanje davkoplačevalcev in zmanjšujejo administrativne obremenitve. Zakonodajne spremembe, kot so prilagoditve davčnih stopenj in uvajanje olajšav, pogosto vplivajo na gospodarsko vedenje, vendar same po sebi ne zagotavljajo zmanjšanja davčnih utaj. Ključni so tudi učinkoviti nadzorni mehanizmi, ki z uporabo sodobnih tehnologij izboljšujejo zaznavanje nepravilnosti, čeprav lahko kratkoročno privedejo do navideznega povečanja zaznanih primerov. Poleg tega gospodarske in družbene razmere pomembno vplivajo na vedenje davčnih zavezancev, pri čemer finančne stiske v kriznih obdobjih pogosto vodijo k povečanju utaj. Trajno zmanjšanje davčnih utaj tako zahteva premišljeno kombinacijo poenostavitve sistema, krepitev nadzora in prilagoditev politik širšemu gospodarskemu in družbenemu kontekstu.
Ključne besede: davčna utaja, davčni sistem, gospodarstvo, javne dajatve, davčna politika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (716,19 KB)

2.
Davčna pravičnost
Anja Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Pojem pravičnosti se pojavlja v mnogih najpomembnejših pravnih aktih, vključno z Ustavo Republike Slovenije ter Pogodbo o delovanju Evropske Unije. Kljub temu, je njena natančna definicija razprava mnogih filozofov, teologov in pravnikov. Vsi pravni sistemi si morajo prizadevati ohraniti ideal pravičnosti s poštenim in pravilnim upravljanjem zakonodaje, pa vendar to predstavlja največji izziv vsake zakonodajne oblasti, tako danes kot v zgodovini. Zagotavljanje pravičnosti je predpogoj za dobro delovanje vsake države in njeno stabilnost. Nič ni bolj pomembno, kot zaupanje državljanov v sodne in zakonodajne procese, ki ščitijo temeljne človekove pravice in zagotavljajo enakopravnost ter pravično obravnavo. Pri obdavčitvi gre za plačilo v obliki uvedbe obveznih dajatev. Cena s katero se sofinancira infrastrukturo in storitve zagotovljene s strani države. Skoraj povsod po svetu je plačevanje davkov primarna obveza vseh davčnih subjektov. Gre za neizogibno davčno obremenitev, zato je nujno stremeti k temu da je le ta pravično porazdeljena. To pomeni da morajo vsi davčni subjekti (pravne in fizične osebe) plačati ustrezen znesek davka in s tem enako prispevati k delovanju družbe. Davčne pravičnosti ni mogoče doseči v absolutnem obsegu, vendar pa se je država dolžna nagibati k čim bolj optimalni obdavčitvi z vidika najbolj preprostega davkoplačevalca ter k preprečevanju davčnih zlorab, ki ustvarjajo vedno večje javnofinančne primankljaje. Davčna pravičnost danes predstavlja globalni problem predvsem zaradi odprtega trga in prostega pretoka kapitala, ki zaradi neusklajenih mednarodnih davčnih sistemov lahko hitro uide izpod nadzora. Nepravični davčni sistem, ki take zlorabe dopušča lahko ošibi socialno, ekonomsko in gospodarsko funkcijo države. Vprašanje s katerim se sooča tako Evropska Unija, Republika Slovenija in ostale države po svetu je kako zaščititi poštene davkoplačevalce z doseganjem večje davčne pravičnosti in izboljšati davčno politiko, ki bi se odražala v učinkovitem in pravičnem davčnem sistemu, višji stopnji davčne morale in boljšem gospodarstvu in socialni funkciji države. Najboljši odgovor po mnenju teoretikov je v pregledni in razumljivi davčni zakonodaji brez očitnih davčnih vrzeli v korist izbranim, vertikalni in horizontalni izenačenosti davčnih subjektov, postopkovni pravičnosti, odgovornem delovanju javne uprave, pravični izmenjavi med odvedenimi davki in pridobljenimi koristmi, učinkovitem davčnem nadzoru, zmanjšani davčni tajnosti ter primernem sankcioniranju velikih davčnih zlorab.
Ključne besede: Davek, obdavčitev, enakost, davčna pravičnost, davčna morala, etika obdavčitve, davčni sistem, davčna politika, davčni zavezanec, davčna zloraba
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 2088; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (974,64 KB)

3.
Reformele impozitului pe venit personal ca un avantaj competitiv
Vita Jagrič, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Ključne besede: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1358; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (348,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2066; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1020,65 KB)

5.
TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EU
Marko Pahor, 2016, diplomsko delo

Opis: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2148; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

6.
Analysis of the fiscal burden in Bosnia and Herzegovina and the European Union
Adnan Rovčanin, Amir Karalić, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: This paper analyses the importance of the fiscal burden for the national economy and the relationship between taxes and gross domestic product. This paper examines tax participation - the most important part of state treasury - in the gross domestic product (GDP) as well as the fiscal burden in B&H and the European Union (EU) countries from the aspect of direct and indirect taxes. Finally, the significance of relationship between the GDP and Value Added Tax (VAT) is analysed. The example of EU 27 and B&H demonstrates the intensity of the impact and relationship of stated values in a certain time period in addition to mutual comparisons.
Ključne besede: davčna politika, fiskalna politika, davek na dodano vrednost, davki, bruto domači proizvod, analiza, regresijske analize
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2924; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Trends in tax policy as from 2000 - Slovenia
Sabina Taškar Beloglavec, Lidija Hauptman, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Trends in tax policy as from 2000 - Slovenia__
Ključne besede: davki, davčna politika, obdavčenje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2820; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
Report Slovenia
Lidija Hauptman, Sabina Taškar Beloglavec, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: davki, davčna politika, obdavčenje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1009; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

10.
POMEN DAVČNE KULTURE NA OBLIKOVANJE DAVČNE POLITIKE PODJETJA
Tamara Verbošt, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega seminarja je bil prikazati, kakšen pomen ima davčna kultura na oblikovanje davčne politike podjetja. Najprej smo predstavili davčno kulturo na splošno in davčno kulturo v Sloveniji, nato pa davčno politiko podjetja. Z davčno kulturo se srečujemo vsak dan v življenju. Ko govorimo o davčni kulturi, govorimo o odnosu do prostovoljnega plačevanja davkov, poravnavanju obveznosti, utaji davkov, davčnih nepravilnostih ter izogibanju plačila davkov. Davčna kultura države predstavlja celoto relevantnih formalnih in neformalnih institucij, ki so povezane z nacionalnim davčnim sistemom in njegovim praktičnim izvajanjem,ki sta zgodovinsko vpletena v kulturo države, vključujoč odvisnost in zveze, ki so jih povzročile njihove interakcije (Nerre, 2008, 155). Davčni zavezanci imajo svoje pravice, hkrati pa dolžnosti, ki jih je treba izpolnjevati. Ugotovili smo, da je slovenska kultura pri plačevanju davkov porazna, kar prikazujejo podatki , da je utajevanja davkov iz leta v leto več. Posamezniki iščejo vzroke v gospodarski krizi, drugi pa v kriminalnih združbah. DURS ima v poslovni strategiji 2010 – 2013 zapisano strategijo za krepitev davčne kulture in pomoč zavezancem za davek, namen DURS – a pa je, da bi pravilno plačevali zneske davčnih obveznosti. Ko govorimo o davčni politiki podjetja, govorimo o sestavini poslovne politike podjetja, v njen okvir pa so zajete tudi politike poslovnih funkcij. Za davčno politiko je zelo pomembno poznavanje davčno – bilančne politike. Pomembno vlogo pri oblikovanju ciljev imajo davki. Vključenost davkov v poslovno odločanje mora biti v tolikšni meri, da lahko dobro analiziramo možnosti za doseganje ciljev, da dobro spoznamo podjetje in da spoznamo v okviru ciljnega sistema davčne cilje. Vsako podjetje mora uskladiti davčne cilje s samimi cilji podjetja. Pri davčnih ciljih so zelo pomembne lastnosti, kot so npr. nevtralnost cilja, avtonomnost cilja ipd. Vpliv, ki ga imajo davki na oblikovanje davčnih ciljev, pa je lahko omejen z izbiro lokacije poslovanja, velikostjo podjetja, pravnoorganizacijsko obliko itd. Pri velikih podjetjih, davčno politiko podjetja konkretno določijo izvajalci v posebnem oddelku na področju davščin, za srednja in mala podjetja pa to opravljajo davčni svetovalci kot zunanji strokovnjaki.
Ključne besede: davčna kultura, davčna politika podjetja, davki, davčne utaje, davčni cilji, davčni zavezanci, davčne obveznosti, davčno – bilančna politika, davčne nepravilnosti.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 3301; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (767,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici