| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Javna objava davčnih dolžnikov kot ukrep proti plačilni nedisciplini
Špela Oblak, 2017, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina na področju davkov je v Sloveniji postala velik problem. Davki so ena glavnih in osnovnih oblik državnih prihodkov in so, skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki, instrument ekonomske in socialne politike države, zato je plačevanje davkov nujno potrebno za njeno delovanje. Zagotavljanje plačilne discipline je naloga civilnega prava, zato mora država vzpostaviti pravno ureditev, ki dolžnike spodbuja k rednemu in pravočasnemu izpolnjevanju obveznosti. Plačilo davka večkrat postane breme, zato si davkoplačevalci na različne načine prizadevajo zmanjšati negativne posledice obdavčitve. V primeru, da zavezanec za davek svoje obveznosti ne poravna v dogovorjenem roku, se z vidika fiskalnih administracij obravnava kot davčni dolžnik, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja njegov davčni dolg. Plačilno nedisciplino lahko pripisujemo nizki davčni morali, razloge pa lahko iščemo tudi pri neustrezni zakonodaji. Vlada je na področju davčne plačilne nediscipline sprejela nekaj ukrepov, eden izmed njih je tudi javna objava seznama davčnih dolžnikov, ki ga bom podrobneje opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, davčni sistem, davčna plačilna nedisciplina, davčni dolžniki, davčna morala, javna objava davčnih dolžnikov, ukrepi proti plačilni nedisciplini, javna objava in poseg v človekove pravice.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 832; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (675,70 KB)

2.
SIVA EKONOMIJA IN DAVČNE UTAJE V SLOVENIJI
Polona Praznik, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovensko gospodarstvo poleg formalnega dela spremlja tudi neformalni del aktivnosti, pri katerem udeleženci delujejo v prid lastnih koristi in v breme proračuna države ter splošne gospodarske uspešnosti. Spodbujevalci sive ekonomije in utajevanja davkov se izogibajo predpisom, ne prijavljajo dohodka iz dejavnosti, ne plačujejo prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, se izogibajo številnim obdavčitvam ter s svojim delovanjem negativno vplivajo na številne panoge gospodarstva. Zanimanje za delovanje v sivi ekonomiji in poskuse utajevanja je vse večje, kar kažejo tudi številni vzroki. Davčne utaje so zaznane kot nezakonita izogibanja plačevanja davčnih obveznosti, katerih vzroki so vse večja bremena obdavčitev. Takšen vzrok in mnogi drugi se pojavljajo tudi kot povzročitelji dejavnosti sive ekonomije. V boju proti zmanjševanju gospodarske uspešnosti in javnofinančnega primanjkljaja se ministrstva s pripadajočimi inšpektorati spopadajo in trudijo izvesti strateško učinkovite ukrepe, da bi poleg sankcioniranja kršitev zajezili svetovna fenomena: sivo ekonomijo in davčno utajo.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčna utaja, neformalno gospodarstvo, formalno gospodarstvo, delo na črno, breme obdavčitev, neregistrirane dejavnosti, plačilna nedisciplina, sezonsko delo, sosedska pomoč, javnofinančni prihodki, davčne blagajne, elektronski plačilni sistemi.
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 1853; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (530,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici