1. Primerjava obdavčitve dobička pri samostojnem podjetniku in družbi z omejeno odgovornostjoMarja Uršič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga primerja obdavčitev dohodka pri družbi z omejeno odgovornostjo in samostojnem podjetniku. Kot dohodek je definiran vsak dobiček, ki ga gospodarski subjekt pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nalogi sta najprej predstavljena davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina (kot davek na dohodek iz dejavnosti), potem pa so podrobneje obravnavane posamezne vrste dohodkov in odhodkov, ki vplivajo na višino davčne osnove pri obeh davkih. Posebej so obravnavane še davčne olajšave, davčna izguba ter spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, dohodek, davčna osnova
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1520; Prenosov: 135
 Celotno besedilo (937,06 KB) |
2. Davčne utaje pri oddajanju nepremičninIgor Kotarščak, 2018, diplomsko delo Opis: Davki predstavljajo glavni proračunski prihodek, s katerim država financira svoje delovanje. Poznamo več različnih vrst davkov in eden izmed njih je tudi davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Sem spadajo premičnine in nepremičnine, katerim smo se mi posvetili. Ker pa posamezniki niso najbolj naklonjeni plačevanju davkov, se pojavljajo davčne utaje, ki so predmet obravnave našega diplomskega projekta. Področje nepremičnin je po našem mnenju pomembno gospodarsko področje, ki veliko prinese v državni proračun. Odločili smo se, da ravno zato v diplomskem projektu predstavimo nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju v zvezi s plačevanjem davčnih obveznosti.
V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili sistem obdavčitve pri oddajanju nepremičnin, postopek, kako pridemo do davčne osnove, in davčne obveznosti. Zaradi primerjave smo enako naredili za Hrvaško. Predstavili smo sodobne poti oddajanja nepremičnin po spletu, kakšna je obdavčitev in načine davčne optimizacije na tem področju. Potem smo podrobneje predstavili davčne utaje pri oddaji nepremičnin, najprej z definicijo, kaj je davčna utaja, nato pa s primeri, ki se dogajajo v praksi. Na koncu smo predstavili še podatke o višini pobranih davkov ter številu davčnih nepravilnosti na navedenem področju.
Ključne besede: davek, dohodek, nepremičnina, davčna utaja, davčna obveznost, davčna osnova, davčna optimizacija.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1598; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM IN V SRBIJIKlavdija Dvanajščak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrski nalogi smo predstavili davčno osnovo davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Opredelili smo zakon, ki davčno osnovo v posamezni državi določa in jo oblikuje. Najprej smo pogledali in opisali posamezne določbe, slovenskega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se nanašajo na davčno osnovo, oziroma, ki jo oblikujejo. Nato smo opisali in povzeli še posamezne določbe hrvaškega in srbskega zakona, ki določa davčno osnovo davka od dohodka pravnih oseb.
Davčno osnovo smo opredelili, tako kot jo opredeljuje zakon, ki določa davčno osnovo v posamezni državi. Pojasnili smo tudi posamezne člene zakonov, ki vplivajo in oblikujejo davčno osnovo. Podali smo tudi mnenja in primere različnih avtorjev.
Nenazadnje pa smo posamezne določbe vseh treh zakonov tudi kritično ovrednotili in podali naše mnenje. Najpomembnejši del naloge je torej primerjava vseh treh zakonov med seboj, v delu ki se nanaša na davčno osnovo, in naše podano mnenje o posameznih členih zakona.
S tem, ko poznamo posamezne postavke v zakonu, ki vplivajo na davčno osnovo, lažje sprejemamo določene odločitve, kot je na primer v kateri primerjani državi poslovati. Vsak davčni zavezanec se sreča z določanjem davčne osnove, zato mora poznati zakonske določbe o tem kako jo oblikovati. Kaj je dovoljeno in kaj ne. Ločiti je potrebno kako se posamezne postavke pripoznajo in vrednotijo v skladu z računovodskimi standardi in med pripoznanjem teh postavk po davčni zakonodaji. Torej ugotavljamo ali se prihodki izkazujejo vsi med davčnimi prihodki ali so mogoče nekateri izvzeti iz davčne osnove po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Prav tako se ugotavlja ali so vsi odhodki ugotovljeni po računovodskih standardih tudi davčno priznani odhodki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Ali pa niso davčno priznani in se morajo izvzeti iz davčne osnove, s tem pa se davčna osnova poveča. S poznavanjem zakonodaje lahko sprejemamo pravilne odločitve, katerih namen je davčna optimizacija.
Ključne besede: davčna osnova, davek od dohodka pravnih oseb, davčno priznani prihodki, davčno priznani odhodki
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2474; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,74 MB) |
4. Obdavčitev prenosa podjetja samostojnega podjetnika in deležev družbenikov osebnih družb pri dedovanjuVlasta Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: Prenos premoženja podjetja, ker podjetje v obstoječi obliki več ne more poslovati je lahko v določenih primerih neizogiben. Že načrtovano prenehanje opravljanja dejavnosti ob upokojitvi je povezano s številnimi problemi in odprtimi vprašanji, toliko bolj pa se dileme odpirajo v primeru prenehanja dejavnosti zaradi smrti davčnega zavezanca. Ob davčnih je potrebno upoštevati tudi ostale dejavnike – od družinskih, finančnih, delovnih kot tudi tehnoloških in organizacijskih. Sam prenos je potrebno izpeljati v zakonsko določenih časovnih okvirjih, ob upoštevanju zakonodaje iz različnih področij. Pri odločanju o tem, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bodo dediči delovali, morajo ob svojih interesih in željah upoštevati tudi veljavno zakonodajo, ki predpisuje možne načine prenosa.
V nalogi so analizirane zakonske možnosti prenosa podjetja samostojnega podjetnika in deleža družbenika osebne družbe na dediče predvsem z davčnega vidika. Država z davčnimi ukrepi ob zakonsko predpisanih pogojih omogoča davčno nevtralni prenos, vendar ob neizpolnjevanju pogojev nastopajo za zavezanca davčne posledice.
V prvem delu naloge je opisana pravno ureditev, ki obravnava dedovanje tako v EU, kot v Sloveniji. V nadaljevanju so analizirani možni načini prenosa. Pri dedovanju podjetja samostojnega podjetnika so predstavljeni postopek in davčne posledice prenosa v primeru prenehanja, prenosu na drugo osebo in preoblikovanju. Pri osebnih družbah je predvsem zaradi povezanosti družbenikov osebne družbe nadaljnja usoda družbe odvisna od vsebine družbene pogodbe ob tem pa tudi pripravljenosti družbenikov, kot tudi dedičev. Od tega je odvisno, v kakšni obliki bo družba nadalje poslovala. V zaključnem delu naloge je opisana ureditev dedovanja podjetja samostojnih podjetnikov in deležev družbenikov osebnih družb v Nemčiji.
Enotnega odgovora o tem, kako naj ravnajo dediči in v kakšni pravnoorganizacijski obliki naj nadaljujejo dejavnosti, če se za to odločijo, ni mogoče posredovati. Pri svoji odločitvi morajo dediči ob uveljavljanju svojih interesov in želja, ne glede na to, ali bodo dejavnost nadaljevali kot pravna oseba ali pa bo dejavnost nadaljeval samo en dedič, kot fizična oseba upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise, saj lahko le tako planirajo tekoče kot tudi bodoče zakonske obveznosti, ki so posledica izbrane možnosti. Ob tem morajo upoštevati, da izplačila ostalim dedičem lahko vodijo do izčrpavanja podjetja in s tem do njegovega prenehanja.
Ključne besede: dedovanje, samostojni podjetnik, osebne družbe, podjetje, delež družbenika, davčne olajšave, davčna osnova, davčno nevtralni prenos.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1933; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. PROBLEMATIKA NA PODROČJU DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINSergeja Sotošek, 2016, diplomsko delo Opis: Davek od dobička iz kapitala je nedvomno eden pomembnejših virov državnih prihodkov v Sloveniji in držav Evropske unije. Njegova velikost je odvisna od več dejavnikov, kot so stopnja davka, vrste obdavčitve ter števila oprostitev.
V diplomskem delu sem se omejila le na predstavitev davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin in problematiko, ki se pri obdavčitvi s tem davkom največkrat izpostavi. Zavezanci za ta davek so lahko le fizične osebe. Osnovni pravni predpis, ki opredeljuje in ureja davek od dobička iz kapitala je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Po tem zakonu se dobiček iz kapitala definira kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, torej tudi z odsvojitvijo nepremičnin. Skupaj z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005, je uvedel novost, na podlagi katere se ta davek ne vključujejo več v letno davčno osnovo oziroma dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Obdavčujejo se torej cedularno. Obdavči se vsak donos posebej, z dohodnino po proporcionalni stopnji. Le-ta je 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Obdavčuje se le odsvojitev nepremičnine, pridobljene po datumu 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot na primer prodaja kapitala oziroma nepremičnine, dajanje nepremičnine v dar ali zamenjava nepremičnine. Kot davčna osnova se šteje razlika, pridobljena med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve.
Ker je obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala dokaj kompleksna zadeva, prihaja na tem področju do različnih težav in nejasnosti, ki se kažejo predvsem: v zahtevni določitvi vrednosti nepremičnin v času njene pridobitve ali odsvojitve; v določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi pravnomočnih sodnih odločb oziroma sklepov o dedovanju; pri težavah z oprostitvijo davka od dobička iz kapitala zavezancu, ki je odsvojil nepremičnino v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče zadnja 3 leta pred odsvojitvijo; pri neupoštevanju cenitev investicijskih vlaganj v nepremičnino; pri določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Zato sem tej problematiki posvetila posebno poglavje, ker sem jo razvrstila po tematskih sklopih in njihove rešitve podprla s pomočjo veljavne pravne ureditve s tega področja, kar naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu pobiranju davkov in zaupanju zavezancev v davčno ureditev.
Ključne besede: Zakon o dohodnini, davek od dobička iz kapitala, nepremičnine, fizične osebe, davčna osnova, davčna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1618; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. OBLIKA DAVČNIH SPODBUD IN OLAJŠAV V SLOVENIJI, KITAJSKI IN SRBIJI NA PRIMERU PODJETJA XKarmen Kovač, 2016, diplomsko delo Opis: Davek od dobička pravnih oseb in z njim povezane davčne olajšave in spodbude so zelo pomembne tako za posameznika oziroma podjetje, kot tudi za državo. Davčne olajšave in spodbude pa se med posameznimi državami nekoliko razlikujejo.
Slovenski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb je nekoliko prijaznejši od podobnih zakonov ostalih držav, saj omogoča raznolike davčne olajšave in spodbude. Prednost je predvsem v tem, da spodbuja zaposlovanje mladih, zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami in tudi vlaganje v raziskave in razvoj, s čimer želi država znižati stopnjo brezposelnosti. Večje zanimanje za investitorje predstavlja Republika Srbija. Njihove davčne olajšave in spodbude omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Najmanj davčnih olajšav in spodbud pa ponuja Kitajska. Tuji investitorji se za poslovanje v njihovi državi odločijo predvsem zaradi velikega trga in poceni delovne sile in ne zaradi davčnih olajšav in spodbud.
Ključne besede: Davčne olajšave, davčne spodbude, davek od dobička pravnih oseb, davčna stopnja, davčna osnova, davčni zavezanci.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1681; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,57 MB) |
7. VPLIV IZBIRE PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE NA OBDAVČITEV ODVETNIKANejc Miložič, 2016, magistrsko delo Opis: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojen poklic. Skladno z zakonom o odvetništvu lahko odvetnik opravlja dejavnost v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. V magistrski nalogi sem predstavil pravnoorganizacijske oblike v katerih se lahko izvaja odvetniška dejavnost, hkrati pa sem se osredotočil predvsem na davčni vidik opravljanja odvetniške dejavnosti v posamezni pravnoorganizacijski obliki. Nadalje sem opisal zakonske novosti, ki so iz davčnega vidika aktualne za opravljanje odvetniške dejavnosti. Želja vsakega podjetnika in tudi odvetnika je v maksimiranju zaslužka, zato sem skozi izračune in primerjavo želel najti pravnoorganizacijsko obliko, ki je za odvetnika najugodnejša. Ugodnost izbire pravnoorganizacijske oblike je podvržena večim dejavnikom, zato je določena oblika za odvetnika enkrat ugodnejša, drugič pa manj ugodna.
Ključne besede: odvetnik, davek, dohodnina, pravnoorganizacijska oblika, prihodki, odhodki, davčna osnova, zavezanec
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 3375; Prenosov: 374
Celotno besedilo (794,98 KB) |
8. PRIMERJAVA DAVKA NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN ŠPANIJOMaja Kandrič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj davka na dodano vrednost dveh članic Evropske unije, Slovenije in Španije. Primerjali smo politični in gospodarski sistem Slovenije in Španije in naredili primerjalno analizo davka na dodano vrednost obeh držav. Skušali smo ugotoviti ali sta si zakona podobna ter ustrezata skupnemu sistemu davka na dodano vrednost, ki ga predpisuje Evropska unija. V ta namen smo prikazali primerjavo davka na dodano vrednost v Sloveniji in Španiji, kjer smo potem med zakonoma iskali podobnosti in razlike.
Ugotovili smo, da sta državi v različnih obdobjih uvedle Zakon o davku na dodano vrednost. Slovenija ga je uvedla 1. julija 1999, Španija 1. januarja 1986, ko je vstopila v Evropsko unijo. Politični sistem obeh držav je podoben, le da je v Španiji najvišji predstavnik države kralj. V obeh državah prevladujejo gospodarske panoge; v največji meri storitvena, sledi industrijska in nato kmetijska dejavnost.
V primerjavi davka na dodano vrednost ni bistvenih razlik. Kot vzrok, da ni bistvenih razlik lahko navedemo, da sta obe državi članici Evropske unije. Razlog zato je bil vstop v Evropsko unijo, kjer sta se obe morali ravnati po evropskih smernicah. Večjo razliko lahko izpostavimo le pri davčnih stopnjah posamezne države. Slovenija pozna dve davčni stopnji, Španija pa kar tri. Manjša razlika je pri vračilu DDV katerega zahteva davčni zavezanec. Pri obveznostih ne prihaja do razlik, razlika je le v davčnem obdobju v katerem je davčni obračun potrebno predložiti. V Sloveniji je kriterij trimesečnega davčnega zavezanca pogojen z vrednostjo 210.000 EUR, če tega v davčnem obdobju ne presega, v Španiji je ta vrednost 6.010.121,24 EUR.
Zaključimo lahko, da je med državama kar nekaj podobnosti ter nekaj minimalnih razlik, katerih pa ni mogoče zanemariti. Vendar razlike niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih v posamezni državi prišlo do večjih sprememb za davčne zavezance ter proračun posamezne države.
Ključne besede: Slovenija, Španija, davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, davčna osnova in davčna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 1598; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1009,97 KB) |
9. Pravna problematika obdavčitve nepremičnin: primerjava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nepremičninskega davkaNikita Zatler, 2015, diplomsko delo Opis: Nepremičnine so predmet različnih dajatev, ki pa jih glede na namen obdavčitve uvrščamo v dva temeljna sistema. Eden temelji na obdavčitvi prenosa lastništva, oziroma pridobitvi lastništva, medtem ko drugi obdavčuje posedovanje nepremičnin. V sistem, ki obdavčuje posest nepremičnin, lahko razvrstimo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest ter davek na nepremičnine, ki pa v Slovenijo trenutno še ni uveden.
Davek na nepremičnine je dajatev, ki se v Slovenijo uvaja že vrsto let. Zadnji poskus uvedbe nepremičninskega davka je bil decembra v letu 2013 s sprejetjem Zakona o davku na nepremičnine, ki pa je bil z ustavno odločbo razveljavljen. Ta zakon bi poenotil sistem obdavčitve nepremičnin v Sloveniji, ter v izogib dvojni obdavčitvi in preveliki obremenitvi davčnih zavezancev, odpravil nekatere dajatve z naravo davka na nepremičnine, oziroma davke, ki obdavčujejo posest nepremičnin.
Kljub temu, da lahko že v kratkem pričakujemo uvedbo novega davka na nepremičnine in sprejetje novega modificiranega zakona, je trenutno veljaven sistem obdavčenja nepremičnin še vedno aktualen, saj lahko vidimo, da proces uvedbe novega davka traja že več kot desetletje. Prav zato je primerno, da podrobneje preučimo obe dajatvi, saj se porajajo vprašanja o značilnostih, razlikah ter skupnih točkah teh dveh dajatev.
Ključne besede: davek, davek na nepremičnine, obdavčitev nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, obdavčitev posesti nepremičnin, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja
Objavljeno v DKUM: 13.05.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 202
Celotno besedilo (634,24 KB) |
10. Samostojni podjetnik in delo po upokojitviŽiga Zaviršek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi obravnavamo problematiko uživanja pokojnine in hkratnega opravljanja dela. Predstavljene so možne oblike dela, ki jih lahko opravljajo upokojenci, in analizirani finančni učinki dela ob hkratnem uživanju pokojnine z upoštevanjem prispevkov za socialno varnost in davčnih obremenitev.
Predstavljene so tudi izjeme od načela nezdružljivosti uživanja pokojnine in opravljanja dela, ki jih dovoljuje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na primeru samostojnega podjetnika so analitično obravnavane navedene izjeme. Posebej je obravnavan institut delne pokojnine z vidika primernosti za ohranjanje statusa samostojnega podjetnika in tudi s stroškovnega vidika.
Naloga odgovarja na vprašanja:
• Katera možna oblika dela upokojenca je z vidika delodajalca in upokojenca (delojemalca) s finančnega vidika najugodnejša?
• Kako vpliva dodatno delo upokojenca na višino odmerjene dohodnine?
• Ocenjuje primernost instituta delne pokojnine po ZPIZ-2 za zavarovance, samostojne podjetnike
Ključne besede: socialna varnost, prispevki za socialno varnost, pokojnina, možne oblike dela upokojencev, samostojni podjetnik, davčna osnova, dohodnina
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 1654; Prenosov: 245
Celotno besedilo (980,53 KB) |
