| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV DAVČNE POLITIKE PODJETJA V GRADBENI DEJAVNOSTI NA USPEŠNOST POSLOVANJA
Boris Emeršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Iz vsega napisanega sledi ugotovitev, da predstavlja davek od dohodkov pravnih oseb, veliko breme za vse davčne zavezance. Le teh ne spodbuja k ustvarjanju dobičkov, ampak deluje ravno nasprotno. Zato se davčni zavezanci pogosto poslužujejo rešitev, kot so davčne utaje in selitev proizvodnje na območja kjer je delovna sila cenejša in kjer so obremenitve dohodkov manjše. Davčna politika je namreč tista, ki lahko ali pospeši razvoj gospodarstva, ali pa ga tudi zavira. Očitno se pri nas dogaja slednje. Iz sredstev informiranja in iz informacij objavljenih na spletnih straneh, sem razbral, da spada Slovenija med tiste države, ki imajo najvišje davke, pa naj gre pri tem za obdavčitev plač, dobička ali prometa blaga in storitev. To, da ta trditev drži, najbolj občutijo zaposleni, predvsem pa tisti v gradbeništvu. Na podlagi podatkov namreč ocenjujem, da je od vseh gospodarskih dejavnosti, gradbeništvo v največjih težavah. Plače zaposlenih so nizke med drugim tudi ali pa celo predvsem, zaradi visokih obremenitev plač z davki (dohodnino po lestvici od 16% do 41%) in prispevki (38,2%). Tako visoke obremenitve plač z davki in dajatvami imajo za posledico visoke stroške dela, čista izplačila plač pa so v višini, ki ne zagotavlja zaposlenim niti osnovnih pogojev za preživetje. Če ob tem upoštevamo še to, da se od vrednosti prodanih storitev in blaga obračuna še prometni davek po splošni 20% stopnji oziroma 8,5% znižani stopnji, potem je razumljivo, zakaj tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Tudi obdavčitev dobička z 20% davčno stopnjo je previsoka, saj je tudi predlog opozicije, da se zniža na 17% zlasti še, ker v večini primerov, davčna osnova iz davčnega izkaza presega dobiček izkazan v poslovnem izidu, in to zato, ker cela vrsta odhodkov iz poslovnega izida ni davčno priznana ali pa je priznana le delna. Ukinjena je bila tudi cela vrsta olajšav, ki so jih lahko davčni zavezanci do uvedbe sprememb davčne zakonodaje uveljavljali v davčnih izkazih.
Ključne besede: PRIHODKI, ODHODKI, IZID, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVČNI PRIHODKI, DAVČNI ODHODKI, DAVČNE OLAJŠAVE, DAVČNE STOPNJE, DAVČNA OSNOVA, DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVČNA POLITIKA
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 1985; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (430,11 KB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČITVE PLAČ V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM GLEDE NA ZAKON O DOHODNINI
Tatjana Talevski, 2010, diplomsko delo

Opis: Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Plača je najpomembnejša vrsta dohodka iz delovnega razmerja, od katere se plačujejo razne dajatve v državni proračun, za zagotovitev financiranja skupnih potreb države in prebivalstva. V Sloveniji so plače obdavčene z dohodnino in prispevki za socialno varnost, katere so zavezani plačevati delojemalci in delodajalci. Na Hrvaškem so plače obdavčene z dohodnino, davkom na dohodnino, posebnim davkom iz plač in s prispevki za socialno varnost, katere sta prav tako zavezana plačevati delojemalci in delodajalci. V okviru dohodnine vplivajo na obdavčitev plač še dohodninska lestvica in olajšave, ki se med državama razlikujeta tako po številu razredov in mejnih stopnjah kot po vrstah olajšav in njihovemu uveljavljanju. Za priznanje olajšav delojemalcu je na Hrvaškem pomembna davčna kartica. Med pomembnejše dohodke iz delovnega razmerja spadajo v obeh državah še regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnosten pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, ki se nad določenim zneskom obdavčijo kot plače, ter bonitete. Na njihovo obdavčitve vplivajo različne pravne podlage, ki jih moramo pri tem upoštevati. S pomočjo primerjalne analize obdavčitve plač smo ugotovili, da so v letu 2010 čiste plače po obdavčitvi na Hrvaškem nižje v primerjavi s slovenskimi. Prav tako so bili pri izplačilu plač bolj obdavčeni hrvaški delodajalci.
Ključne besede: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, drugi dohodki iz delovnega razmerja, povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete, davek na dohodnino, posebni davek iz plač, davčna kartica.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 4493; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (458,09 KB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA IZPLAČIL ZAPOSLENCEM Z DAVČNEGA VIDIKA V IZBRANIH TRANZICIJSKIH DRŽAVAH
Karmen Fric, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Plače so eden izmed najbolj obdavčenih dohodkov, saj mora vsak, ki prejme plačo od tega dohodka plačati še akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. V zadnjem času se je veliko evropskih držav odločilo za reformo davčnega sistema. Predvsem so to države, katerih gospodarstva so imela velike težave. Spremembe v teh državah gredo predvsem v smeri zmanjševanja davčnega bremena posameznikov kot tudi podjetij. V Evropski uniji ni natančno določenih pravil, kako naj bo obdavčeno delo, tako je torej postopek in višina obdavčitve načeloma odvisna le od posameznih nacionalnih zakonodaj. Na splošno velja, da so plače delojemalcev v državah članicah Evropske Unije obdavčene z davkom na dohodek fizičnih oseb. Sistemi dohodnine, ki so uveljavljeni po državah članicah Evropske unije, se medsebojno razlikujejo predvsem v davčnih olajšavah, davčnih stopnjah in davčni osnovi. Pomemben vpliv na višino obdavčitve plač imajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost. Prispevke za socialno varnost plačujejo v vseh obravnavanih državah (Estonija, Madžarska in Slovaška) tako delojemalci kot delodajalci. V magistrski nalogi smo analizirali obdavčitev plač v izbranih tranzicijskih državah, ki so že članice Evropske Unije in sicer v Estoniji, Madžarski in Slovaški. S pomočjo analize obdavčitve plač v obravnavanih državah smo ugotovili, da so bile v letu 2009 relativno najbolj obdavčene plače slovenskih delojemalcev, ki prejemajo plačo višjo od povprečne. Prav tako so bili pri izplačilu višjih plač najbolj obdavčeni slovenski delodajalci. Estonija, Madžarska in Slovaška so sprejele program znižanja davka na dohodek fizičnih oseb v okviru davčne reforme, saj ima estonski, madžarski in slovaški davčni sistem veliko pomanjkljivosti. Kakor Slovenija tako tudi izbrane tranzicijske države izvajajo korenito in kompleksno davčno reformo. Nekateri ukrepi davčne reforme so že bili izvedeni, nekateri ukrepi pa bodo izvedeni v naslednjih letih. Spreminjanje slovenskega davčnega sistema gre v smeri zniževanja davčnih stopenj, predvsem zaradi nižje obremenjenosti davčnih zavezancev in pravičnejšega sistema. Tudi povečevanje konkurenčnosti, enostavnosti in nižji stroški dela so trendi spreminjanja davčnega sistema. V tej smeri pa iščejo svoje rešitve na davčnem področju tudi ostale tranzicijske države.
Ključne besede: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, strošek dela, efektivna davčna stopnja, davčna reforma
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 2336; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (724,64 KB)

4.
DAVČNE INFORMACIJE V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽB
Jelka Vetrih, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar predstavlja davčne informacije v obveznih in prostovoljnih razkritjih k letnim poročilom gospodarskih družb, po posameznih postavkah bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Obvezna razkritja so zakonsko predpisana, prostovoljna pa določi podjetje samo in se večinoma nanašajo na vsebino poslovnega poročila. Del diplomskega seminarja pa je namenjen tudi predstavitvi odloženih davkov, ki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, imenujemo jih obdavčljive začasne razlike. Največji poudarek v diplomskem seminarju pa je namenjen ugotavljanju davčnih informacij v prostovoljnih in obveznih razkritjih k letnim poročilom gospodarskih družb kotacije A. Davčne informacije so informacije, na podlagi katerih se oblikuje davčna osnova, torej so to podatki, ki vplivajo na povečanje oziroma zmanjšanje davčne osnove. Prostovoljna razkritja so v izmenjavanju informacij koristna predvsem zaradi skrbi za povečanje vrednosti podjetja. Gre za razkrivanje informacij, ki niso zajeta v računovodskih izkazih. Za dolgoročen obstoj in nadaljnji razvoj družbe je zelo pomembno pravočasno zaznavanje in obvladovanje vseh vrst tveganj. S tem obvezna, predvsem pa prostovoljna razkritja k letnim poročilom, pridobivajo vedno večji pomen.
Ključne besede: Davčne informacije, letna poročila, računovodsko poročilo, prostovoljna razkritja, obvezna razkritja, davčna osnova, računovodski predpisi, davčni predpisi, odloženi davki.
Objavljeno: 20.05.2011; Ogledov: 1428; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (273,70 KB)

5.
DAVČNI VIDIK OSNOVNIH SREDSTEV V SKLADU Z OBDAVČITVIJO DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Sonja Bračko, 2010, diplomsko delo

Opis: Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb je naloga namenjena davčnim zavezancem, ki delujejo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in za katere je davek od dohodkov pravnih oseb davek, ki obdavčuje njihove ustvarjene dohodke in zmanjšuje njihov dobiček. Torej je davek od dohodkov pravnih oseb strošek, ki ga je potrebno ustrezno zmanjšati, saj je težnja gospodarskih družb doseganje čim večjega dobička. Po drugi strani je davek od dohodkov pravnih oseb eden izmed fiskalnih prejemkov države, ki polni državni proračun, zato država teži k čim večjemu davčnemu izplenu. Gospodarske družbe, ki so davčni zavezanci na eni strani in država na drugi strani, se torej nahajajo na dveh različnih polih z različnimi težnjami. V nalogi smo davčnim zavezancem, z vidika davka od dohodkov pravnih oseb, predstavili nevarnosti, ki jim pretijo pri doseganju njihovega cilja in so povezane z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Čeprav gre le za eno izmed postavk bilance stanja, smo teh nevarnosti predstavili sorazmerno veliko. Če v takšni dimenziji, kot smo jo zajeli v nalogi, razmislimo še o nevarnostih, ki izhajajo iz drugih postavk bilance stanja, postane še bolj jasno, da je ugotavljanje dobička in davka od dohodkov pravnih oseb zelo zahtevno. Navedena ugotovitev v povzetku kaže na to, da je pot do uspeha davčnih zavezancev med drugim pogojena tudi z ustrezno organizacijsko strukturo poslovnih funkcij v podjetju, učinkovito interno komunikacijo in notranjim nadzorom, strokovnim kadrom ter davčnim načrtovanjem, kjer z uporabo zakonitih metod in sredstev znižamo davčno obveznost, pri čemer moramo nujno zagotoviti, da je izogibanje davčni obveznosti zakonito.
Ključne besede: Opredmetena osnovna sredstva, davek od dohodkov pravnih oseb, davčno priznani prihodki, davčno priznani odhodki, davčna osnova, povečanje davčne osnove, zmanjšanje davčne osnove oziroma davčne olajšave, terjatve in obveznosti za odloženi davek, davčno tveganje.
Objavljeno: 07.03.2011; Ogledov: 1538; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
POVEZAVA TRANSFERNIH CEN IN OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI S PRIKRITIM IZPLAČILOM DOBIČKA IN NJEN VPLIV NA DAVČNO OSNOVO POVEZANIH OSEB
Ana Oblak, 2010, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo sem želela predstaviti pomembnost pravilnega oblikovanja transfernih cen in obresti med povezanimi osebami, kar vpliva na dvoje: na eni strani na davčno osnovo povezanih oseb in s tem posledično tudi na višino davčne obveznosti, na drugi strani pa razmerje med transfernimi cenami in obrestnimi merami, ki niso enake primerljivim tržnim cenam oziroma priznanim obrestnim meram, predstavlja eno izmed najbolj očitnih in najpogostejših pojavnih oblik prikritega izplačila dobička. Glavni cilj, ki ga zasledujejo določbe o transfernih cenah, je v prilagajanju davčne osnove povezanih oseb, kar pa absolutno velja samo za tiste povezane osebe, izmed katerih je ena oseba nerezident. V domačih transakcijah določbe o obveznosti prilagajanja davčne osnove veljajo samo v treh taksativno določenih primerih, kar za poslovanje rezidentov v okviru nacionalnih transakcij pomeni občutno manjše administrativno, pa tudi računovodsko in finančno breme. Povezava med transfernimi cenami in obrestmi med povezanimi osebami s prikritim izplačilom dobička je v tem, da transferne cene, ki so višje oziroma nižje od tržnih, in obrestne mere, ki so višje oziroma nižje od priznanih obrestnih mer, ponavadi pomenijo, da gre za prikrito izplačilo dobička. Kot prikrito izplačilo dobička je opredeljeno vsako nadomestilo, ki ga ena oseba zagotovi drugi, z njo povezani osebi, pri tem pa cena te transakcije ni skladna s primerljivimi tržnimi cenami oziroma priznanimi obrestnimi merami, vendar zakon, ko opredeljuje posamezne vrste teh nadomestil, z besedico »zlasti« daje vedeti, da je razlika med primerljivo tržno ceno in transferno ceno oziroma priznano in zaračunano obrestno mero (skoraj) vedno prikrito izplačilo dobička. Po drugi strani pa nam besedica »zlasti« pove, da vsakršno neskladje transfernih cen s tržnimi oziroma obračunanih obrestnih mer s priznanimi še ne pomeni prikritega izplačila dobička, bo pa moral zavezanec, v primeru takšne zahteve s strani davčnih organov, to dokazati oziroma razliko v cenah utemeljiti (še posebej to velja pri obrestnih merah, ko zavezanec lahko dokazuje utemeljenost višine obračunanih oziroma plačanih obrestnih mer s tem, da dokaže, da bi prav takšne obrestne mere dosegel na trgu, torej pri poslovanju z nepovezanimi osebami). Vpliv na davčno osnovo je tako pri transfernih cenah kot prikritem izplačilu dobička enak: prikrita izplačila dobička ne sodijo med davčno priznane odhodke, kar pomeni, da je potrebno ta znesek izključiti iz upoštevanih odhodkov in davčno osnovo povečati za njegov znesek, prilagoditev davčne osnove pa je potrebno izvesti tudi iz naslova transfernih cen pri povezanih osebah — prihodke in odhodke je potrebno uskladiti s primerljivimi tržnimi cenami. Razlika glede oblikovanja davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička in transfernih cen je vidna v tem, da se mora povečanje davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička izvesti v vsakem primeru, tudi ko gre za poslovanje med rezidenti, medtem ko se prilagajanje davčne osnove med povezanimi osebami iz naslova transfernih cen in obrestnih mer v prvi vrsti izvaja samo v primeru mednarodno povezanih oseb (v primeru povezanih oseb rezidentov pa samo v zakonsko določenih primerih).
Ključne besede: povezane osebe, transferne cene, obresti med povezanimi osebami, prikrito izplačilo dobička, davčna osnova povezanih oseb
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 3295; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA NA PODROČJU SERVISNE DEJAVNOSTI
Sara Stepančič, 2011, diplomsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je fizična oseba, katere status ureja ZGD-1 in je po ZDoh-2 obdavčena z dohodnino. Dohodek iz dejavnosti predstavlja dobiček, ki ga je podjetnik z opravljanjem svoje dejavnosti dosegel v koledarskem letu, davčno osnovo pa znižuje z davčnimi olajšavami, ki privedejo do nižje akontacije dohodnine. Poleg dohodnine podjetnika bremenijo tudi drugi davki, kot so davek na dodano vrednost, davek na izplačane plače, ki je prenehal s 1. januarjem 2009, in prispevki za socialno varnost. Poudariti je potrebno, da podjetnika, ki se ukvarja z avtoservisno dejavnostjo, bremenijo tudi različne okoljske dajatve. Pri vodenju poslovnih knjig in evidenc mora samostojni podjetnik upoštevati SRS 39 in splošne SRS 2006, prav tako pa jih mora upoštevati pri izdelovanju letnega poročila v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter pri sestavljanju davčnega obračuna. Praktični primer, ki smo ga v diplomski nalogi obravnavali, je pokazal, da je obdavčitev podjetnika po SRS 2006 višja kot bi bila, če se SRS ne bi spremenili in bi podjetnik še vedno upošteval pravila računovodenja iz SRS 2001.
Ključne besede: samostojni podjetnik, obdavčitev, davki, davčni zavezanec, računovodski standardi, dohodnina, davčna osnova, davčni obračun
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1539; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (533,68 KB)

8.
OBDAVČITEV PLAČ: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Milovan Jovanović, 2011, diplomsko delo

Opis: Plače so obremenjene s prispevki za socialno varnost, saj je potrebno plačati prispevke iz in na plačo, dodatno obremenitev pa je še dohodnina. Države vplivajo na stroške dela z davčnimi olajšavami, širjenjem ali oženjem davčne osnove ter omejitvami pri plačilu prispevkov. Obe obravnavani državi Slovenija in Srbija omogočata nižanje davčne osnove z davčnimi olajšavami, ki pridejo najbolj do izraza pri nižjih dohodkih. Pri prispevkih veljajo tudi določene omejitve, v Srbiji ne plačujejo prispevkov na dohodke, ki so višji od petkratnika povprečne plače v državi, v Sloveniji je tak primer regres za letni dopust, od katerega se ne plačujejo prispevki. Razlike so tudi v zajemanju dohodkov in povračil, ki sestavljajo davčno osnovo ali osnovo za plačilo prispevkov. V Sloveniji se praviloma ne plačuje prispevkov in davkov od povračil stroškov, v Srbiji pa je večina povračil vključena v osnovo za plačilo davkov in prispevkov. V Srbiji so nižji stroški dela posledica nominalno nižjih plač, bolj ugodna obdavčitev velja samo za višje plače.
Ključne besede: obdavčitev plač v Sloveniji in Srbiji, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, prispevki za socialno zavarovanje, povračila stroškov.
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 3285; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (624,63 KB)

9.
PRIHODNOST NAČELA POVEZANOSTI POSLOVNE IN DAVČNE BILANCE V EVROPSKI UNIJI
Mateja Štifter, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Harmonizacija računovodstva in neposrednih davkov sta področji, katerima Evropska komisija posveča veliko pozornosti. EU je z sprejetjem 4. in 7. direktive ter MSP in kasneje MSRP naredila velik korak na področju računovodstva ter povezanosti znotraj EU. S tem so države članice postale bolj povezane, saj so bili njihovi temeljni računovodski izkazi lažje primerljivi. To pa je pripomoglo k obsežnejšemu meddrždavnemu poslovanju podjetij. Področje neposrednih davkov pa ni dohitevalo sprememb računovodstva, zaradi tega so države članice še vedno bile obdavčene dvojno. Zato je EU predlagala enotno davčno osnovo, ki pa ne pomeni enotne davčne stopnje. Države članice razmišljajo v smeri sprejetja skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dohodka prvnih oseb in v ta namen je Evropska komisija pripravila predlog o sprejetju direktive Sveta o CCCTB. Dokončna odločitev v tej smeri je ostala v rokah držav članic, EU pa je do sedaj naredila vse, da je to področje čim bolj nazorno prikazala javnosti. Kakšna bo prihodnost na področju računovodstva in davkov, si lahko vsak drugače zamišlja, zagoto pa je, da se bo nadaljeval proces harmonizacije.
Ključne besede: poslovna bilanca stanja, davčna bilanca stanja, načelo povezanosti, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Slovenski računovodski standardi, neposredni davki, skupna konsolidirana davčna osnova za davek od dohodka pravnih oseb, harmonizacija, odvisnost.
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 1139; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (462,09 KB)

10.
ANALIZA OBDAVČITVE REZIDENTOV REPUBLIKE SLOVENIJE GLEDE NA VIR DOHODKA
Alenka Kretič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodke fizičnih oseb. Najpomembnejši vir dohodnine so dohodki iz zaposlitve rezidentov RS, ki praviloma že med letom plačujejo akontacijo dohodnine kot odbitek davka pri plači. Na začetku vsakega leta (praviloma v mesecu marcu) se naredi obračun dohodnine za preteklo leto. Obračun nam pokaže, kolikšen znesek dohodnine je od vseh svojih dohodkov zavezan rezident RS plačati ter koliko je med letom že plačal. V primeru, da je med letom plačana akontacija dohodnine višja od zneska odmerjene dohodnine, je zavezanec upravičen do vračila presežka, v nasprotnem primeru mora razliko doplačati. Zavezanci za dohodnino so od leta 2005 dalje vsi rezidenti RS, ki dosegajo po Zakonu o dohodnini z dohodnino obdavčljive dohodke. Z dohodnino se obdavčijo vsi dohodki rezidentov RS, ne glede na to, kje je dohodek dosežen. Do leta 2005 rezidenti, ki svoje dohodke dosegajo v tujini, v RS dohodnine niso plačevali. Z novo zakonodajo iz leta 2009 ZDavP-2 in ZDoh-2 zavezancem, ki svoje dohodke dosegajo v Avstriji, poleg splošne olajšave in vseh ostalih (v primeru, da zavezanec zadostuje zahtevanim pogojem) priznavata dodatno znižanje davčne osnove za izračun letne dohodnine iz naslova posebne osebne olajšave za čezmejne delovne migrante, ki za leto 2010 znaša 7.112,00 EUR. Zavezanci so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so upravičeni tudi do odbitka v tujini plačanega davka. Znesek priznanega odbitka tujega davka se izračuna po odstotku, ki je enak deležu tujih dohodkov v vseh doseženih dohodkih oz. največ do višine odmerjene dohodnine. Odstotek priznanega odbitka se računa od odmerjene dohodnine. Zavezanci se obdavčijo po enaki dohodninski lestvici. S pomočjo primerjalne analize smo ugotovili, da ob predpostavki, da zavezanec v vseh treh primerih dosega enake bruto dohodke, se mu od plače plačuje enak znesek prispevkov za socialno varnost in uveljavlja enak znesek plačane dohodnine, obdavčitev temelji na neenakosti in nepravičnosti. Zavezanca se v različnih primerih vira dohodka različno obdavči – njegova obveznost za plačevanje dohodnine se razlikuje glede na vir dohodka. Takšna zakonodaja in obdavčitev je v nasprotju z načelom enakosti in pravičnosti, saj ob predpostavki, da zavezanec dosega iste bruto dohodke, v vseh treh primerih plača različno visok znesek dohodnine in je njegova obveznost do države z vidika dohodnine različna.
Ključne besede: dohodnina, rezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, olajšava za čezmejne delovne migrante, odbitek tujega davka, svetovni dohodek, mednarodni sporazum, prispevki za socialno varnost
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2693; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (263,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici