| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njo
Katja Kesner, 2020, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Ključne besede: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (736,59 KB)

2.
Primerjava davčnega vidika dohodka iz zaposlitve v sloveniji in na švedskem
Katja Kolarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Dohodnina je eden od velike trojice davkov, ki ga poznajo skoraj vse države zahodnega sveta. Praviloma velja za pomemben javnofinančni vir. Pravno podlago za pobiranje tega davka predstavlja Zakon o dohodnini, ki določa, kdo sploh so zavezanci za dohodnino, vire dohodkov, predmet obdavčitve ter oprostitve plačila dohodnine. V nalogi diplomskega projekta se osredotočamo na dohodke iz zaposlitve in z njimi povezane davke. Obravnavamo področje davkov iz zaposlitve v Sloveniji in na Švedskem. Slednji državi imata enako stopnjo splošnega davka, to je 22 %. V obeh državah veljajo podobni zakoni, ki obravnavajo področje plač. V Sloveniji se davek plačuje na državnem nivoju, na Švedskem pa najprej na lokalnem oziroma občinskem in šele nato na državnem nivoju. Višina davka iz zaposlitve je različna, prav tako državni zakoni obravnavajo različne davčne olajšave in prispevke, ki jih plačujemo kot delojemalec oziroma delodajalec. Diplomska naloga odgovori na vprašanja višine in obdavčitve plač v Sloveniji in na Švedskem. Ugotovili smo, kakšen je strošek plače ob istem izplačilu na Švedskem in kakšen v Sloveniji. Izdelali smo primerjalno analizo obdavčitve povprečne višine bruto plač v obeh državah
Ključne besede: davek, dohodek iz zaposlitve, dohodnina, davčna olajšava, plača
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 375; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Primerjava obdavčitve dobička delniških družb v Sloveniji in Avstriji
David Črešnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Davčna zakonodaja ima v državah pomemben vpliv na gospodarstvo. Pobiranje davkov je glavni vir financiranja državnega proračuna, v katerem davek na dohodek pravnih oseb ne predstavlja največji delež davčnih prihodkov. Za državo ta davek ni toliko pomemben v smislu višine prejetega davka, kot v samem vplivu na rast gospodarstva, saj lahko podjetja več zaposlujejo ter vlagajo v davčno manj obremenjenem okolju. Pravna oseba, ki je davčni rezident Slovenije ali Avstrije, je davčni zavezanec za svoj svetovni dohodek, ki ga določa slovenska oz. avstrijska davčna zakonodaja. Pravna oseba pripravi davčno bilanco, v kateri navede vse obdavčljive prihodke ter odhodke. Pravni osebi v obeh državah pripadajo tudi davčne olajšave. Davek na dohodek oz. dobiček se po davčni stopnji obračuna od osnove za davek, ki se določi v davčni bilanci. Davčni dobiček oz. osnova za davek se razlikuje od čistega poslovnega dobička iz izkaza poslovnega izida, ki je pripravljen v skladu z računovodskimi standardi. Diplomska naloga prikazuje direktno primerjavo obdavčitve dohodka delniške družbe v Sloveniji in Avstriji. Med Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in avstrijskim ekvivalentnim zakonom Körperschaftsteuergesetz (KStG) je veliko skladnosti, ključne razlike pa so opazne pri davčni stopnji in davčnih olajšavah. Odhodki podjetij, ki so povezani z zaposlitvijo invalidov, z vlaganjem v raziskavo in razvoj, z donacijami in podobnimi odhodki, se v posameznih državah davčno obravnavajo različno. Običajno je ugodnost takšnega odhodka v obliki davčne olajšave, ki v davčni bilanci podjetja zmanjšuje davčno osnovo ter manjša obveznost za davek podjetja. Slovenija in Avstrija sta članici Evropske unije, zato je davčna obravnava čistega poslovnega izida podobna. Določeni poslovni prihodki in odhodki se zaradi svojega vira sploh ne priznajo ali pa se priznajo le delno. Z vidika davčnega rezidenta je obdavčitev dohodka delniške družbe v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji. Slovenski davčni zavezanec lahko uveljavlja več davčnih olajšav, prizna pa se mu tudi več poslovnih odhodkov. Razlike so vendarle majhne, kar je zaradi članstva v EU tudi pričakovano. Za nemoteno delovanje trga Evropske unije je potrebna harmonizacija, saj posamezne davčne politike ne smejo povzročati večjih neskladnosti in posledično davčno diskriminacijo. Obravnavano podjetje SI d.d. je v davčni bilanci izkazalo nižjo osnovo za davek v primerjavi z podjetjem AT AG, ki predstavlja avstrijskega davčnega zavezanca. Razlog leži v tem, da je v obravnavanem primeru več davčnih olajšav, kot tudi več davčno priznanih odhodkov pripadalo slovenskemu davčnemu zavezancu. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb je za davčno obdobje 2016 v Avstriji za 6% višja kot v Sloveniji. Iz ugotovitev lahko sklepamo, da je obdavčitev dobička delniških družb oz. pravnih oseb v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji.
Ključne besede: Davek od dohodka, pravna oseba, davčna olajšava, davčni zavezanec, čisti dobiček, davčna bilanca
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 661; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Tatjana Voh Kvar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja vpogled v pokojninski sistem Republike Slovenije, s poudarkom na davčno-pravni obravnavi dodatnega pokojninskega zavarovanja, tako z vidika delojemalca in delodajalca. Ker iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja zavarovanci dobivajo vse manj pravic, pogoji za upokojevanje pa se vse bolj zaostrujejo, predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje poleg tretjega pokojninskega stebra dopolnitev sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako je v Republiki Sloveniji vzpostavljen tristebrni sistem pokojninskega zavarovanja. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko zavarovanje in temelji na načelu vzajemnosti ter medgeneracijske solidarnosti. Drugi pokojninski steber predstavlja dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer je pogoj za sklenitev zavarovanja v drugem stebru vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v prvem stebru. Tretji pokojninski steber predstavljajo druge oblike varčevanj oziroma zavarovanj, kot so rentna varčevanja, življenjska zavarovanja, varčevanja v vzajemnih skladih in delnicah. Za razliko od drugega pokojninskega stebra tretji pokojninski steber ni davčno stimuliran, vanj pa se lahko vključi vsakdo. V Republiki Sloveniji je bilo dodatno pokojninsko zavarovanje, zlasti z izdatnimi davčnimi olajšavami, prvič zakonsko regulirano leta 2001, pomembno normativno spremenjeno pa leta 2013 z nekaj vsebinskimi in izvedbenimi novostmi, med njimi tudi razširjena možnost priznavanja davčnih olajšav.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninske pravice, zavarovanci, pokojninski steber, dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, davek, dohodnina, davčna olajšava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1141; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
DAVČNE OLAJŠAVE PRI DOHODNINI
Gregor Zagozda, 2016, diplomsko delo

Opis: »Na tem svetu razen smrti in davkov ni nič zanesljivega.« (Benjamin Franklin, 1789) Davki tako ali drugače zadevajo skoraj vsakega posameznika. Vsakdo, ki razpolaga s premoženjem ali ustvarja prihodek, je zavezan plačevati davke. Razlikujemo med posrednimi in neposrednimi davki. Preprosto povedano, posredne davke plačujemo skupaj s ceno blaga ali storitve. Posredni davki so že vključeni v končno ceno, ki jo plačamo. Neposredni davki pa so odmerjeni neposredno zavezancu. Pri neposrednih davkih gre predvsem za obdavčitev prihodka in premoženja zavezanca. Dohodnina je eden izmed neposrednih davkov in obdavčuje dohodek fizičnih oseb. Vsakdo, ki v Republiki Sloveniji ustvari dohodek ali je rezident Republike Slovenije in ustvari prihodek v tujini, je zavezanec za plačilo dohodnine. Med davčnimi prihodki proračuna za leto 2016 je načrtovano, da bo imela dohodnina tretji največji delež, takoj za DDV in trošarinami, in naj bi pomenila 11,2 % državnega proračuna. Bistveno večji delež (ponekod tudi bistveno več kot 50 %) prihodkov pa pomeni v proračunu občin. Sistem obračunavanja dohodnine določa Zakon o dohodnini. Hkrati določa tudi sistem olajšav, ki zavezancem znižujejo davčno osnovo in s tem višino davčne obveznosti. Sistem davčnih olajšav je pomembno orodje davčnega sistema, saj lahko z njim uveljavlja različne socialne korektive in politične cilje. Ker pa so se družbene in politične razmere v naši državi v zadnjih petindvajsetih letih korenito spreminjale, sta se spreminjali tudi davčna zakonodaja in z njo obdavčitev dohodkov fizičnih oseb. V tem obdobju se je spreminjal tudi sistem davčnih olajšav pri dohodnini, kar je podrobneje prikazano v tej diplomski nalogi.
Ključne besede: dohodnina, davčna olajšava, plačilo davka, obdavčitev fizičnih oseb, zmanjšanje davčne osnove, načelo davčne pravičnosti
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 1135; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (871,29 KB)

6.
Obdavčitev fizičnih oseb na začasnem delu v tujini - Avstriji
Mojca Kralj, 2015, diplomsko delo

Opis: Prve oblike obdavčenja so se pojavile že v antični Grčiji in Rimskem cesarstvu. Čeprav so davki obvezna dajatev, morajo zagotavljati čim večjo družbeno pravičnost. Leta 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev za pristop k spremembi veljavne Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja, sklenjene med Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Avstrijo, po kateri naj bi se od 1. 1. 2006 naprej dohodki rezidentov RS iz naslova zaposlitve v Avstriji oprostili plačila davka v RS in se obdavčili le v Avstriji. Ustavno sodišče je kasneje odločilo, da mora Vlada RS posebno davčno olajšavo odpraviti v enem letu, saj je v neskladju z ustavo. Po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku in ob upoštevanju metode odbitka v tujini plačanega davka, s katerim se preprečuje dvojno obdavčenje, bi morali biti delovni migranti v enakem položaju kot drugi davčni zavezanci za dohodnino. Čeprav delavci migranti in člani Civilne iniciative Apače trdijo, da gre v njihovem primeru za dvojno obdavčitev, temu vendarle ni tako. Dohodki so v RS obdavčeni višje kot v Avstriji, zato morajo naši državljani, ki prejemajo od tujega delodajalca plačo z nižjo davčno obremenitvijo, to razliko med obdavčitvijo doplačati v Sloveniji. Namen tega diplomskega dela je predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve v RS in ga primerjati z obdavčitvijo dohodninskih zavezancev s plačo iz Avstrije. Ob tem bosta predstavljena še sistem dvojnega obdavčevanja in Civilna iniciativa Apače. Glavni cilj naloge pa je predstavitev posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante in primerjava slovenskega in avstrijskega davčnega sistema ter ureditev obdavčenja migrantov v Avstriji.
Ključne besede: Avstrija, dohodnina, dvojna obdavčitev, dnevni čezmejni migranti, posebna davčna olajšava, davčni zavezanec, Civilna iniciativa Apače, rezident, obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.
Objavljeno: 22.02.2016; Ogledov: 1051; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
OBDAVČITEV MIGRANTOV NA DELU V AVSTRIJI
Saša Baltić, 2014, diplomsko delo

Opis: Selitev prebivalstva zaradi iskanja boljših pogojev za življenje je prisotno že od nekdaj. Ta pojav je bil aktualen že pred prvo svetovno vojno (v ZDA), kot tudi med obema svetovnima vojnama (Južna Amerika in Evropa). Prav tako je bilo povečano izseljevanje v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. Stoletja (Evropa). Seveda pa je migracija prisotna tudi danes. Ob tem se seveda pojavlja vprašanje kdo prejme obdavčitev dohodka na določenem ozemlju. V Evropski Uniji še nimamo splošnega predpisa, ki bi urejal obdavčitev dohodkov državljanov EU. Vsaka država ima svoje zakone in predpise po katerih se ravna. Določeni sporazumi (konvencije) urejajo izogibanje dvojnega obdavčevanja, vendar tudi ti ne urejajo odnose z vsemi državami. Namen tega diplomskega dela je predstaviti migracije Slovencev, katere države najbolj privlačijo slovenske državljane in zakaj. Ob tem tudi predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov, ter sistem dvojnega obdavčevanja. Glavni cilj te naloge pa bo predstaviti posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante ter opozoriti na probleme, ki iz nje izhajajo, ter njeno ukinitev in razloge za to. Ob tem predstaviti načelo enakosti in kje prihaja do obravnave tega načela v našem primeru. Prav tako predstaviti in primerjati davčni sistem Avstrije in njihovo ureditev obdavčenja migrantov. Zaradi migracij pa pogosto prihaja do težav z dvojno obdavčitvijo, ki je urejena med državami z raznimi konvencijami in sporazumi. Države se s tem različno spopadajo. V Sloveniji so uvedli tako imenovano posebno davčno olajšavo, ki pa je bila z novim letom 2014 ukinjena. Seveda to predstavlja problem za migrante, ki delajo za preživetje sebe in družine v tujini. Vendar tudi država prihaja iz stališča, ki ima močne argumente.
Ključne besede: migracija, migracije Slovencev, dvojna obdavčitev, posebna davčna olajšava, Avstrija, dnevni čezmejni migranti, obdavčitev v Avstriji, načelo enakosti.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1153; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
DAVEK OD DOHODKA FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Barbara Ugeršek, 2013, diplomsko delo

Opis: Financiranje državne porabe je nujno ter ogromno pripomore k normalnemu in stabilnemu delovanju določene države. Zaradi same narave davčnega sistema ter davkov, ki večinoma predstavljajo dotok javno-finančnih prihodkov ter enostranski odvzem dohodka, so bolj ali manj nepriljubljeni in nezaželeni. Tudi slovenski davčni sistem funkcionira po zgoraj omenjenem principu. Avstrija ja davek od dohodka prevzela po nemškem zakonu. Pred davčno reformo je Republika Avstrija poznala pet davčnih razredov, po spremembi pa je pet davčnih razredov zmanjšala na štiri davčne razrede. Kot smo ugotovili sta oba davčna sistema zasnovana po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so upoštevani vsi dohodki, doseženi v tujini kot doma. Problematiko dvojne obdavčitve pa ureja Sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve oziroma Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki sta ga Avstrija in Slovenija sklenile 1. Oktobra, leta 1997, s podpisom Protokola v Ljubljani, ki je bil spremenjen 26. septembra 2006.
Ključne besede: Dohodnina, davčni sistem, fizične osebe, pravne osebe, davčna olajšava, Avstrija, Slovenija.
Objavljeno: 28.10.2013; Ogledov: 2463; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (710,29 KB)

9.
OBDAVČITEV DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EVROPSKO UNIJO
Viktorija Sršen, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu govorimo o obdavčitvi dejavnosti samostojnega podjetnika v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo. Mnogi posamezniki v Sloveniji, ki imajo dobro poslovno idejo se odločijo za opravljanje podjetniške dejavnosti kot samostojni podjetniki, predvsem zaradi enostavne, hitre in brezplačne ustanovitve. Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodek fizičnih oseb, zato je z vidika prebivalstva zelo pomembno dobro poznavanje davčne zakonodaje. Večina davkoplačevalcev stremi k čim manjšemu plačilu davkov, kar lahko dosežejo s poznavanjem davčnih stopenj, davčnih olajšav, davčnih oprostitev. Davčne stopnje so pomembne tako z vidika davkoplačevalcev kot z vidika države. Za davkoplačevalce predstavljajo pomembno sredstvo za zmanjšanje davčne obveznosti, za državo pa predstavljajo pomembno sredstvo za doseganje političnih, ekonomskih in socialnih ciljev. Če je davčna stopnja nižja, pomeni večjo davčno konkurenčnost ter več tujih investicij, s tem pa višjo gospodarsko rast.
Ključne besede: dohodnina, samostojni podjetnik, davek od dohodka fizičnih oseb, davčni sistem, davki, davčna stopnja, davčna olajšava, davčne oaze, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1454; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (339,08 KB)

10.
SLOVENSKI DAVČNI SISTEM S POUDARKOM NA DDV
Marjeta Nedelko, 2012, diplomsko delo

Opis: Država že skozi vso zgodovino pobira različne davke, ki jih spreminja in dopolnjuje. Potrebni so za nemoteno delovanje javnega sektorja. Če so davki prenizki oziroma prihaja do prevelikega trošenja javnega sektorja, prihaja do sprememb oziroma reform v zvezi z davki. To se zelo jasno kaže v trenutnem dogajanju v Republiki Sloveniji. V državni blagajni prihaja do primanjkljaja, zato bi radi znižali stroške državnih izdatkov, povišati pa želijo tudi davke, da bi zmanjšali primanjkljaj. Davek na dodano vrednost se je preoblikoval iz prometnega davka, kar so zahtevale države članice, kot pogoj vstopa v Evropsko unijo. Kasneje so ga obnavljali in posodabljali, kar pa se še vedno dogaja in verjetno se bo tudi v prihodnosti še kaj spremenilo.
Ključne besede: davek, davčna osnova, davčna stopnja, davčna stopnja, davčna olajšava, davčni register, davčna številka, dohodnina, davek na dodano vrednost, Slovenija.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 2996; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (894,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici