| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
STATUSNA ORGANIZIRANOST IN OBDAVČEVANJE DRUŠTEV S POUDARKOM NA ŠPORTNIH DRUŠTVIH
Robert Šuran, 2010, diplomsko delo

Opis: Društva kot najštevilčnejša oblika prostovoljnega povezovanja ljudi so urejena z Zakonom o društvih, v katerem je določena ustanovitev, organizacija, delovanje in prenehanje društva. Društva temeljijo na prostovoljnem članstvu ter na nepridobitnosti namena. Primarni cilj društev ni pridobivanje dobička, pač pa gre za prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, čigar člani povežejo svoja znanja in izkušnje za doseganje skupnih ciljev, hkrati pa zadovoljujejo tudi širši interes okolja, v katerem delujejo. Športni klubi so v Sloveniji tradicionalno organizirani kot društva, kljub temu da ni nikakršnih pravnih zadržkov, da bi imeli status kakšne druge pravne osebe. Društva predstavljajo za manjše športne klube tudi najlažji način poslovnega vodenja. Vodenje poslovnih knjig in izdaja letnega poročila se usklajuje s slovenskim računovodskim standardom za društva in invalidske organizacije številka 33. Za optimizacijo delovanja športnega kluba je potrebno poznati samo športno dejavnost in pa zakonodajo na tem področju. Le-to določa Zakon o športu. Pri športnih društvih je potrebno nenehno iskanje potencialnih financerjev, saj je od tega odvisen njihov razvoj. Pomembno je, da si društvo zagotovi čim več virov financiranja, saj je na ta način organizacija manj občutljiva na nihanje sredstev iz določenega vira financiranja. Viri financiranja se delijo na lastne vire sredstev, zasebne prispevke ter javna financiranja. Davčne obveznosti društva določajo Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o dohodnini in Zakon o davčnem postopku. Diplomsko delo vse tri temeljne davke predstavlja, usklajuje in optimira. Prav tako je predstavljena davčna optimizacija v primeru profesionalizacije športnega društva.
Ključne besede: društvo, statusna organiziranost, računovodstvo društev, financiranje društev, davčna obveznost.
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 2237; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (857,63 KB)

2.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2982; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

3.
OPROSTITVE DAVKA NA DODANO VREDNOST
Nina Mulej, 2011, diplomsko delo

Opis: Davek na dodano vrednost je splošni prometni davek, s katerim so obdavčene vse faze prometa blaga in storitev, od proizvajalca do končnega potrošnika. Promet ni obdavčen le takrat, kadar to Zakon o davku na dodano vrednost izrecno predpisuje. V tem primeru gre za davčno oprostitev. Slovenija je sprejela prvi zakon o davku na dodano vrednost 28. decembra 1998, skupaj z Zakonom o trošarinah. Nadomestila sta do tedaj veljavno zakonodajo, ki je urejala obdavčevanje blaga in storitev. Pomembno dejstvo je, da je Slovenija z izdajo Zakona o davku na dodano vrednost izpolnila enega izmed bistvenih pogojev za vstop v Evropsko unijo. Kasneje se je ta zakon sicer zaradi sodb Ustavnega sodišča in na novo sprejetih zakonov veliko spreminjal, vendar je vedno ostajal v okvirih, ki jih je glede obdavčevanja z davkom na dodano vrednost postavila Evropska unija. Tudi sedaj veljavni Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se mora prilagajati evropskim zahtevam in tudi vsem spremembam celotnega gospodarstva, zato ga do danes že spremlja pet novel in bo zagotovo v kratkem doživel še katero. Vsaka vrsta davka mora imeti v zakonu jasno določeno davčno osnovo in davčno stopnjo, po kateri se davek obračuna. Pri davku na dodano vrednost je zaradi majhnega obsega davčnih oprostitev in ničelne davčne stopnje davčna osnova zelo široka. Po veljavni slovenski zakonodaji se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po splošni oziroma standardni davčni stopnji, 20% od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Za določene dobave blaga in storitev pa se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po nižji davčni stopnji 8,5% od davčne osnove. Sistem davka na dodano vrednost temelji na nekaterih pomembnih načelih, ki jih mora zakonodajalec pri oblikovanju zakona upoštevati. Najpomembnejša načela so predvsem načelo nevtralnosti, nediskriminatornosti, administrativnosti in načelo obdavčitve po namembnem kraju. Na delovanje načela nevtralnosti najbolj vplivajo ravno oprostitve plačila davka na dodano vrednost. Davčne oprostitve so v pravni ureditvi davčnega sistema izjeme. Davek na dodano vrednost se ne obračunava in ne plačuje od dobav blaga ali opravljanja storitev, za katere je izrecno določena oprostitev plačila tega davka. Gre za transakcije v okviru davka na dodano vrednost, ki bi bile obdavčene, če zanje ne bi bila predpisana oprostitev plačila tega davka. Kot transakcije v okviru davka na dodano vrednost so mišljene tiste, ki so obdavčljive in ne tiste, za katere zakon o davku na dodano vrednost sploh ne velja in so poimenovane kot neobdavčljive transakcije.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, davčna obveznost, davčni zavezanec, plačnik davka, davčna stopnja, davčna osnova, oprostitev, odbitek vstopnega davka
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2872; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (315,10 KB)

4.
davčna izvršba na poslovne deleže in nepremičnine
Ksenija Volšak, 2012, diplomsko delo

Opis: Davčni organ izterjuje davke oziroma prispevke, ki so prihodek državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti, ter prispevke, ki so prihodek Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za pokojninsko zavarovanje. Prav tako izterjuje neplačane nedavčne obveznosti na podlagi tujih zahtevkov (neplačane globe ministrstva za notranje zadeve, mestnega redarstva, neplačane sodne takse, inšpekcijske odločbe ...) in tudi EU. Če davčni zavezanec davka ne plača v predpisanih rokih, davčni organ izda sklep o izvršbi ali nadaljuje z rubežem premoženja. V skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) je lahko povod za izvršbo katerikoli izvršilni naslov, ki nalaga davčnemu organu plačilo obveznosti, ne glede na to, ali gre za plačilo davka, obveznosti iz naslova prekrška ali druge vrste neporavnane obveznosti. Za izvršljivost izvršbe mora dolžnik premoženja davčnemu organu v predpisanem roku predložiti seznam premoženja. Če organ davka ne more izterjati iz premoženja dolžnika fizične osebe, ga izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v/po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Izvršba se začne, če je davčni dolg višji od 10 evrov. Sklep o izvršbi praviloma izda pristojni davčni urad ali davčni urad, na področju katerega je nastal davčni dolg. Vse stroške izvršbe nosi davčni dolžnik.
Ključne besede: Davčna izvršba, davek, nepremičnina, poslovni delež, javna dražba, davčna obveznost.
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 1898; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (781,28 KB)

5.
INFORMATIZACIJA FINANČNEGA POSLOVANJA PODJETNIKA V GRADBENIŠTVU
Maja Matjašič, 2013, diplomsko delo

Opis: Podjetje ESTRIHI, Matjašič Ivan s.p., je za izdajo računov uporabljalo Microsoft Excel, kar je bilo zelo zamudno in nepregledno. Ker je vso dokumentacijo (razen izdaje računa) upravljala računovodkinja, g. Ivan Matjašič ni imel vedno vpogleda v poslovni izid in informacije o stroških poslovanja. Nastajali pa so tudi dodatni stroški zaradi napačno izdanih računov. Podjetnik je včasih pridobil netočne podatke o strankah. Dogajala so se tudi podvajanja podatkov itd. Po pogovoru z podjetnikom sem ugotovila, da podjetje potrebuje določene baze podatkov o strankah, dobaviteljih, storitvah, s pomočjo katerih bi lahko enostavno vnašal te podatke v obrazec za izdajo računa. Zato sem si zastavila cilj, da pomagam obrtniku izdelati enostaven in pregleden program za njegove potrebe, ki prikazuje poslovne informacije podjetja. Za programsko rešitev smo uporabili Microsoft Office Access 2010. Izdelali smo uporabno aplikacijo, ki omogoča uporabniku brez kakršnega koli znanja o Accessu izdajanje računov, vpogled v stroške poslovanja in prikaz poslovnega izida.
Ključne besede: Izdajanje računov, poslovni izid, davčna obveznost v gradbeništvu
Objavljeno: 23.09.2013; Ogledov: 758; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
ANALIZA OBDAVČITVE DOHODKA PRAVNIH OSEB KNEŽEVINE LIECHENSTEIN V PRIMERJAVI Z OBDAVČITVIJO V SLOVENIJI
Tatjana Valek, 2013, magistrsko delo

Opis: S procesom globalizacije ter zaradi zahtev kapitalskih trgov po vedno večjem dobičku so se številna podjetja zaradi optimizacije davčnega bremena preselila v davčno ugodnejše okolje. Davek od dohodkov pravnih oseb je eden izmed najbolj kompleksnih davkov. Za pravne osebe ima ta davek neposredni vpliv na uspešnost poslovanja, za državo pa je davek od dohodkov pravnih oseb ekonomski instrument, ki prinaša javnofinančne prihodke. Da bi dosegle konkurenčno prednost, so v zadnjih letih številne države (med njimi tudi Liechtenstein) izvedle več davčnih reform. Mednarodni trendi novejših zakonov so enostavnost, preglednost in konkurenčnost ter tudi znižanje davčne stopnje in obremenitve. Praksa namreč kaže, da davčna politika ni pomembna samo za državljane neke države, ampak pomembno vpliva tudi na konkurenčno sposobnost davčnega okolja. Slovenija lahko le z ustrezno davčno reformo in prilagoditvijo drugih zakonov vzpostavi ugodnejšo davčno klimo in konkurenčno okolje ter tako postane zanimiva tudi za tuje investitorje. Vsekakor pa sta reforma davčnega sistema in prilagoditev drugih zakonov potrebna takoj. Če želi Slovenija povečati davčne prihodke, potrebuje spodbudno davčno politiko, širitev davčne osnove ter povečanje števila zavezancev. Pri tem bi lahko izhajali iz izkušenj Liechtensteina, ki se zaveda pomena in vpliva davčne zakonodaje na pravne osebe ter tudi učinkov, ki jih ima ustrezna davčna zakonodaja na gospodarstvo in proračun države. Z izvedbo davčne reforme bo lahko tudi Slovenija postala zanimivo območje tako za obstoječe kakor tudi nove davčne zavezance, kar bo vplivalo tudi na povečanje davčnih prihodkov.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, davčna zakonodaja EU, davčna obveznost, davčna osnova, davčne olajšave, davčne stopnje, odprava dvojne obdavčitve, obdavčitev pravnih oseb v Sloveniji, obdavčitev pravnih oseb v Liechtensteinu
Objavljeno: 08.07.2015; Ogledov: 1036; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
DAVČNA IZVRŠBA NA PREMIČNINE
Nataša Matijašević, 2014, diplomsko delo

Opis: Tako kot povsod po svetu, tudi v Republiki Sloveniji zavezanci moramo plačevati davke, katere zaračunavajo davčni organi. Število plačnikov davčnih obveznosti v zakonskem roku je zelo nizko, zaradi česar so davčni organi primorani postopati po institutu davčne izvršbe in davčnim zavezancem nameriti precejšnjo pozornost. Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga davčni organ izvaja v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Opravi se v primeru, če dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen za prostovoljno izpolnitev. Postopek davčne izvršbe se prične z izdajo sklepa o izvršbi. V skladu z zakonom lahko davčni organ uporabi samo tista sredstva izvršbe, ki so sorazmerna z višino dolga, ki ga je potrebno izterjati. Kljub temu, da ni pisanega pravila se davčni organ prvotno odločajo za davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve, če pa le ta ni uspešna pa posežejo po davčni izvršbi na premičnine in ne nazadnje na dolžnikovo nepremično premoženje, delež družbenika v družbi, na premoženjske pravice in na vrednostne papirje. Postopek davčne izvršbe na premičnine je v ZDavP-2 izredno razčlenjen in podrobno opredeljen, saj se v zvezi z njim pojavlja največ težav. Postopek je dolgotrajen in zapleten. Z zakonodajo, določenimi pravili in načeli pa se usmerja delo davčnih organov, prav tako pa le ti ščitijo pravice zavezancev v postopku.
Ključne besede: davčna izvršba, davčna obveznost, izvršljivi naslov, sklep o izvršbi, premičnina
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1444; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (597,40 KB)

8.
ZNAČILNOSTI IN PASTI OPROSTITEV DDV PRI IZVOZNEM POSLOVANJU PODJETJA
Anita Šauperl, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj in uvedba DDV je v Sloveniji dosegla veliko sprememb in dopolnitev, ki so usklajene po Šesti direktivi Sveta 2006/112/ES. Do dopolnitev oz. sprememb je prihajalo zaradi preprečevanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih goljufij in utaj. O izvozu blaga govorimo takrat, ko je blago izneseno iz območja Evropske unije na območje tretjih držav, ki niso del carinskega območja Evropske unije. ZDDV-1 ureja prave oprostitve v 52. ZDDV-1 členu, saj ne nastane obveznost obračuna DDV, če lahko davčni zavezanec to dokaže z elektronsko listino oz. EUL. Pravi tristranski posli, ki so uvedli posledično z ukinitvijo državnih meja med državami članicami EU, državam članicam so omogočili lažje poslovanje na območju EU. Intrakomunitarne transakcije so z davčnega vidika velika konkurenčna prednost pred drugimi udeleženci, ki niso člani EU. Novost, ki jo je prinesla Direktiva Sveta 2008/8/ES, je najpomembnejša sprememba vse od uvedbe DDV, nanaša se predvsem na obdavčevanje storitev. Od 1. 1. 2010 je treba poleg poročanja o dobavi blaga poročati še o storitvi znotraj EU. Tudi čas poročanja se je skrajšal na mesečnega, tako da vsi davčni zavezanci, ki dobavljajo blago oz. opravljajo storitve na območju EU, postanejo mesečni davčni zavezanci z ID-številko za DDV.
Ključne besede: Davčna obveznost, obdavčene transakcije, oproščene transakcije, verižni posli, tristranski posli, intrakomunitarna dobava, DDV, ZDDV-1, PZDDV-1, promet blaga, izvoz.
Objavljeno: 09.06.2016; Ogledov: 9736; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (797,25 KB)

9.
OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAH
Lilijana Kšela, 2016, magistrsko delo

Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1370; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

10.
Davčne utaje pri oddajanju nepremičnin
Igor Kotarščak, 2018, diplomsko delo

Opis: Davki predstavljajo glavni proračunski prihodek, s katerim država financira svoje delovanje. Poznamo več različnih vrst davkov in eden izmed njih je tudi davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Sem spadajo premičnine in nepremičnine, katerim smo se mi posvetili. Ker pa posamezniki niso najbolj naklonjeni plačevanju davkov, se pojavljajo davčne utaje, ki so predmet obravnave našega diplomskega projekta. Področje nepremičnin je po našem mnenju pomembno gospodarsko področje, ki veliko prinese v državni proračun. Odločili smo se, da ravno zato v diplomskem projektu predstavimo nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju v zvezi s plačevanjem davčnih obveznosti. V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili sistem obdavčitve pri oddajanju nepremičnin, postopek, kako pridemo do davčne osnove, in davčne obveznosti. Zaradi primerjave smo enako naredili za Hrvaško. Predstavili smo sodobne poti oddajanja nepremičnin po spletu, kakšna je obdavčitev in načine davčne optimizacije na tem področju. Potem smo podrobneje predstavili davčne utaje pri oddaji nepremičnin, najprej z definicijo, kaj je davčna utaja, nato pa s primeri, ki se dogajajo v praksi. Na koncu smo predstavili še podatke o višini pobranih davkov ter številu davčnih nepravilnosti na navedenem področju.
Ključne besede: davek, dohodek, nepremičnina, davčna utaja, davčna obveznost, davčna osnova, davčna optimizacija.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 386; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici