1. Davčna pismenost in odnos do davčne morale med študentiTjaša Recek Planinc, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom "Davčna pismenost in odnos do davčne morale med študenti" se osredotoča na raziskovanje stopnje davčne pismenosti in davčne morale med študenti. Cilj raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v stopnji davčne pismenosti in davčne morale med študenti ekonomskih študijev in drugih študijev, in ali obstajajo razlike v stopnji davčne pismenosti in davčne morale pri spolu.
Tema davčne pismenosti in davčne morale je izjemno atraktivna in relevantna. Davčna pismenost je ključnega pomena pri učinkovitem delovanju vsakega davčnega sistema, saj prispeva k pravilnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, zmanjšuje napake in potencialne davčne goljufije. Prav tako visoka stopnja davčne morale spodbuja prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti, kar je bistveno za stabilnost in pravičnost davčnega sistema.
Raziskovanje davčne pismenosti in davčne morale med mladimi je še posebej pomembno, saj so študentje prihodnji davkoplačevalci in potencialni oblikovalci davčne politike. Razumevanje njihovega znanja in stališč glede davkov lahko pomaga pri oblikovanju izobraževalnih programov in politik, ki bodo izboljšali davčno pismenost in okrepili davčno moralo v prihodnosti.
Davčna pismenost se nanaša na razumevanje davčnega sistema, poznavanje davčnih zakonov in sposobnost izpolnjevanja davčnih obveznosti, medtem ko davčna morala opisuje etične in moralne vrednote posameznikov v odnosu do plačevanja davkov. Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval vprašanja o poznavanju davčnega sistema in stališčih glede plačevanja davkov.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo študentje ekonomskih študijev višjo stopnjo davčne pismenosti in davčne morale v primerjavi s študenti drugih študijev. Poleg tega se je izkazalo, da imajo ženske v povprečju višjo stopnjo davčne morale kot moški, kar pomeni, da se bolj zavzemajo za etično in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti, medtem ko imajo moški višjo stopnjo davčne pismenosti kot ženske, kar nakazuje na boljše poznavanje in razumevanje davčnih zakonov.
V zaključku lahko rečemo, da so ugotovitve diplomske naloge pomemben prispevek k razumevanju davčne pismenosti in davčne morale med študenti. Rezultati kažejo na potrebo po nadaljnjem izobraževanju in ozaveščanju študentov o pomenu davkov in etičnem vedenju v davčnih zadevah. S tem bomo lahko dosegli bolj pošten in učinkovit davčni sistem, ki bo temeljil na visoki stopnji zavedanja in odgovornosti med prihodnjimi generacijami davkoplačevalcev.
Ključne besede: davčna pismenost, davčna morala, študentje
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (2,48 MB) |
2. Odnos študentov ekonomije do etičnosti davčnega utajevanjaLidija Hauptman, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku proučujemo odnos do etičnosti davčnega utajevanja, ki se v literaturi pojasnjuje s tremi pogledi po Crowu (1944). Predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti ekonomije v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri pogled o etičnosti davčnega utajevanja zastopajo študenti ekonomije in ali se odnos do etičnosti davčnega utajevanja razlikuje glede na spol. Raziskava je razkrila, da študenti ekonomije v Sloveniji zastopajo stališče, da je davčna utaja etična pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah, ugotovljene so bile tudi razlike v odnosu do etičnosti davčnega utajevanja po spolu.
Ključne besede: davki, davčna utaja, davčna morala, študenti, raziskave, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 0 |
3. Davčna miselnost in davčna morala v SlovenijiStanko Čokelc, Ana Križman, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Gospodarska in finančna kriza, ki je v številnih državah povzročila proračunski primanjkljaj, je najočitnejši vzrok zanimanja oblasti in raziskovalcev za dejavnike, ki oblikujejo vedenje posameznikov in podjetij na področju davkov in vplivajo nanj. Gre za vprašanje, zakaj so davčni zavezanci pripravljeni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačilu davka in drugi, kljub nizkemu tveganju razkritja, voljno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Empirične raziskave nakazujejo, da voljnosti plačevanja davkov ni mogoče zadovoljivo pojasniti zgolj z zunanjimi dejavniki, kot so davčne stopnje, globe ali druga tveganja, npr. verjetnost inšpiciranja, ampak kažejo na kompleksnost vzrokov in njihovih interakcij. Izkazalo se je, da na izpolnjevanje davčnih obveznosti vpliva več zunanjih dejavnikov (družbeni, sistemski, situacijski), prav tako pa tudi več čisto subjektivnih dejavnikov (značilnosti posameznika, motivacija in notranja naravnanost, pogosto označena tudi kot davčna morala). Prav davčna morala naj bi bila eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo vedenje in ravnanje posameznika v davčnem sistemu. V raziskavi smo skušali sestaviti pregled dosedanjih spoznanj iz novejše literature ter jih umestiti v kontekst slovenskega davčnega sistema. Skušali smo ugotoviti, kako anketiranci dojemajo davčni sistem v Sloveniji, opredelili smo njihovo dojemanje davčne morale in v luči najnovejših spoznanj s tega področja raziskali dejavnike, povezane z davčno moralo in davčnim vedenjem.
Ključne besede: davčna morala, davčna mentaliteta, finančna psihologija, davkoplačevalci, vedenje, ankete, raziskave
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 0 |
4. Raziskava dejavnikov davčne morale v SlovenijiMaja Keglič, 2021, diplomsko delo Opis: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale.
Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi.
V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost).
Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Ključne besede: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 1171; Prenosov: 195
Celotno besedilo (444,20 KB) |
5. Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanjeMonika Strauss, 2020, magistrsko delo Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se
dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh
aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država
ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov
prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je
toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do
obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za
povečanje davčne pismenosti.
V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje
davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne
pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu
naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo,
davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika.
V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri
dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način
izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in
demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež
razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična
oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika.
V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1490; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,48 MB) |
6. Raziskava vpliva vrednot na davčno moralo v slovenijiTeja Hribšek, 2018, diplomsko delo Opis: Besedo davek dandanes slišimo na vsakem koraku. Z davki se srečujemo vsakodnevno, saj je to ena izmed dolžnosti, ki jo opravlja vsak izmed nas. Tudi zato so davki še toliko pomembnejši v poslovnem svetu, za katerega menimo, da če ni poštenosti in zaupanja, se poslovni odnosi zelo težko (učinkovito) odvijajo, zato se morajo tako pravne kot tudi fizične osebe zavedati, kaj je prav in kaj narobe.
Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, starost, dohodek, zakonski stan, izobrazba, religioznost, socialne norme, različni družbenoekonomski in makroekonomski dejavniki ter vrednote. Vendar se pri vsem tem moramo vprašati, kako to, da so davčni zavezanci voljni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačevanja davkov ter zakaj drugi, čeprav je tveganje razkritja nizko, kljub vsemu davčno obveznost izpolnujejo.
Finančna in gospodarska kriza je tako pri nas kot v številnih drugih državah povzročila tako imenovani proračunski primanjkljaj. Hkrati pa je to glavni vir, ki privablja oblast ter raziskovalce k raziskovanju.
Med pisanjem diplomskega projekta smo se predvsem osredotočili na osnovne pojme, ki so povezani z davčno problematiko, prav tako smo se dotaknili Adlerjeve teorije družbenega interesa in s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo, v kateri smo skušali raziskati vrednote in moralno razmišljanje Slovencev. Pod drobnogled smo vzeli njihove vrednote – katere se jim zdijo najpomembnejše in v kolikšni meri.
Ključne besede: davčna morala, davčna mentaliteta, davčna disciplina, davčna etika, davčna utaja, vrednote davčnih zavezancev, družbeni interes
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1368; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Finančni nadzor pri obvladovanju sive ekonomije za preprečevanje davčnih utajLucija Krajnc, 2018, magistrsko delo Opis: Siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak tudi družbeni pojav, ki je del našega vsakdana. Zanjo ne obstaja samo ena opredelitev. Zaradi razsežnosti pojava jo avtorji opredeljujejo različno. Za seboj pušča tako negativne, kot tudi pozitivne posledice. Prevladujejo negativne posledice, zato si države prizadevajo za njeno omejevanje z različnimi aktivnostmi in ukrepi. Sive ekonomije ni možno popolnoma izkoreniniti, vendar jo lahko z različnimi aktivnostmi in ukrepi nadziramo in omejujemo. Prisotna je v vseh gospodarstvih sveta, vendar v različnem obsegu in moči. Pogostejša je v državah v razvoju z nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih državah. Čeprav je v vsaki državi prisotna v različnem obsegu, so vzroki za njen pojav podobni. Najpogostejši vzroki so visoke davčne obremenitve, birokracija, nezadovoljstvo in nezaupanje v državo, trg dela, korupcija ter storitve javnega sektorja. Na gospodarstvo vpliva kot vir ali zaviralec gospodarske rasti. Del sive ekonomije so tudi davčne utaje, katere imajo negativne posledice na socialni in gospodarski ravni. Pojavljajo se, ker imajo davkoplačevalci odpor do plačevanja davčnih obveznosti, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Aktivnosti države bi morale biti v največji meri usmerjene v ozaveščanje in izobraževanje državljanov o pomembnosti plačevanja davčnih bremen, saj na krajši rok pridobimo, na daljši rok pa izgubljamo vsi državljani. Država mora nadomestiti davčni primanjkljaj z višanjem davčnih stopenj in omejevanjem izdatkov za javne dobrine.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, anketa o sivi ekonomiji, davčna morala, davčni primanjkljaj.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1492; Prenosov: 188
Celotno besedilo (891,60 KB) |
8. Problem sive ekonomije v sloveniji in državah evropske unijeKatja Edelbaher, 2017, magistrsko delo Opis: Siva ekonomija je pojav, ki je prisoten v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu. Zaradi njegove razsežnosti ne obstaja enotna opredelitev, ampak si avtorji glede na področje raziskovanja določijo svojo definicijo, po kateri se zgledujejo. Siva ekonomija se pojavlja v različnih oblikah in obsegu. Na primer, največ je prisotne sive ekonomije v južnih državah Evrope, najmanj pa v severnih. Prav tako delež sive ekonomije povečuje od zahoda proti vzhodu Evrope. Oblike sive ekonomije so na primer dobro poznane davčne utaje ali nič manj znano delo na črno.
Države se proti sivi ekonomiji bojujejo na različne načine, ter se pri tem poslužujejo raznovrstnih ukrepov, saj so njeni učinki na gospodarstvo, družbo in politiko različni. Siva ekonomija je legalna, vendar kazniva. Sive ekonomije ni mogoče popolnoma izkoreniniti, saj so posamezniki tisti, ki po njej povprašujejo in jo vzdržujejo. Pri tem pa izgublja država, ki je prikrajšana za svoj del v proračunski blagajni. Država je tudi tista, ki z pravilnim vodenjem uravnava delež sive ekonomije in lahko ustreznimi ukrepi vpliva na njen obseg. Sivo ekonomijo je potrebno nadzorovati in redno ocenjevati, da delež ne presežne zmožnosti obvladovanja s strani države.
Obseg sive ekonomije v Sloveniji ni zanemarljiv, njegov delež je v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, med višjimi. Po podatkih Schneiderjeve raziskave (2017) znaša ocenjen delež sive ekonomije za leto 2016, 23,1 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skozi proučevana leta se je delež sive ekonomije zmanjševal v vseh državah Evropske unije. Leta 2008, v času gospodarske in finančne krize se je povečal, ter se v zadnjih letih ponovno znižuje, kar kaže na okrevanje ter izboljšanje razmer v gospodarstvu. Kljub podobnemu trendu naraščanja in padanja, se obseg sive ekonomije med državami Evropske unije zelo razlikuje, od 7,6 odstotkov bruto domačega proizvoda v Avstriji, do 31,9 odstotkov bruto domačega proizvoda v Bolgariji.
Pomembna je zavest in ozaveščanje državljanov o pomembnosti plačevanja davkov in socialnih prispevkov za njihovo prihodnost. Državna regulativa pa mora biti oblikovana pravično in preudarno do vseh državljanov, saj lahko le s takšnih načinom državni organi pričakujejo vrnjeno pošteno obnašanje, ter spoštovanje do države.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčne utaje, delo na črno, davčna morala, ozaveščenost.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2018; Ogledov: 3825; Prenosov: 653
Celotno besedilo (1017,45 KB) |
9. Davčna pravičnostAnja Korošec, 2017, magistrsko delo Opis: Pojem pravičnosti se pojavlja v mnogih najpomembnejših pravnih aktih, vključno z Ustavo Republike Slovenije ter Pogodbo o delovanju Evropske Unije. Kljub temu, je njena natančna definicija razprava mnogih filozofov, teologov in pravnikov. Vsi pravni sistemi si morajo prizadevati ohraniti ideal pravičnosti s poštenim in pravilnim upravljanjem zakonodaje, pa vendar to predstavlja največji izziv vsake zakonodajne oblasti, tako danes kot v zgodovini. Zagotavljanje pravičnosti je predpogoj za dobro delovanje vsake države in njeno stabilnost. Nič ni bolj pomembno, kot zaupanje državljanov v sodne in zakonodajne procese, ki ščitijo temeljne človekove pravice in zagotavljajo enakopravnost ter pravično obravnavo.
Pri obdavčitvi gre za plačilo v obliki uvedbe obveznih dajatev. Cena s katero se sofinancira infrastrukturo in storitve zagotovljene s strani države. Skoraj povsod po svetu je plačevanje davkov primarna obveza vseh davčnih subjektov. Gre za neizogibno davčno obremenitev, zato je nujno stremeti k temu da je le ta pravično porazdeljena. To pomeni da morajo vsi davčni subjekti (pravne in fizične osebe) plačati ustrezen znesek davka in s tem enako prispevati k delovanju družbe.
Davčne pravičnosti ni mogoče doseči v absolutnem obsegu, vendar pa se je država dolžna nagibati k čim bolj optimalni obdavčitvi z vidika najbolj preprostega davkoplačevalca ter k preprečevanju davčnih zlorab, ki ustvarjajo vedno večje javnofinančne primankljaje. Davčna pravičnost danes predstavlja globalni problem predvsem zaradi odprtega trga in prostega pretoka kapitala, ki zaradi neusklajenih mednarodnih davčnih sistemov lahko hitro uide izpod nadzora. Nepravični davčni sistem, ki take zlorabe dopušča lahko ošibi socialno, ekonomsko in gospodarsko funkcijo države.
Vprašanje s katerim se sooča tako Evropska Unija, Republika Slovenija in ostale države po svetu je kako zaščititi poštene davkoplačevalce z doseganjem večje davčne pravičnosti in izboljšati davčno politiko, ki bi se odražala v učinkovitem in pravičnem davčnem sistemu, višji stopnji davčne morale in boljšem gospodarstvu in socialni funkciji države. Najboljši odgovor po mnenju teoretikov je v pregledni in razumljivi davčni zakonodaji brez očitnih davčnih vrzeli v korist izbranim, vertikalni in horizontalni izenačenosti davčnih subjektov, postopkovni pravičnosti, odgovornem delovanju javne uprave, pravični izmenjavi med odvedenimi davki in pridobljenimi koristmi, učinkovitem davčnem nadzoru, zmanjšani davčni tajnosti ter primernem sankcioniranju velikih davčnih zlorab.
Ključne besede: Davek, obdavčitev, enakost, davčna pravičnost, davčna morala, etika obdavčitve, davčni sistem, davčna politika, davčni zavezanec, davčna zloraba
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 2088; Prenosov: 283
Celotno besedilo (974,64 KB) |
10. Vpliv vrednot na davčno moraloMirha Kenjar, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo opredelili pojme, kot so davčna morala, davčna etika, davčna utaja, davčna disciplina, davčna mentaliteta, ter dejavnike, ki oblikujejo davčno moralo.
Davčno moralo lahko opišemo kot odnos davčnih zavezancev do plačevanja davkov. Vsaki državi je v interesu, da je davčna morala njenih davčnih zavezancev visoka, saj se državni proračuni financirajo iz davkov. Mnogi ljudje verjetno pridejo v skušnjavo, da bi utajevali davek, ampak pri tem bi morali že v oz. pred samim začetkom utajevanja vedeti, katere so koristi in posledice utajevanja davkov.
Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, izobrazba, religija, zakonski stan, socialne norme, dohodek, zaupanje v pravni sistem ter različni makroekonomski dejavniki. V našem primeru nas je zanimalo, kako vrednote posameznikov vplivajo na davčno moralo. Prišli smo do sklepa, da imajo vrednote velik vpliv na davčno moralo. Posamezniki, ki imajo v ospredju prosocialne vrednote, so bolj davčno moralni, medtem ko imajo posamezniki, pri katerih so v ospredju proosebne vrednote, nižjo davčno moralo.
Ključne besede: davčna morala, davčna utaja, davčna etika, davčna kultura, davčna mentaliteta, vrednote davčnih zavezancev
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 1428; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,49 MB) |
