1. Izstopna obdavčitev in erozija davčne osnove : magistrsko deloFilip Banfro, 2024, magistrsko delo Opis: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države.
Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev.
Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno.
Ključne besede: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (5,28 MB) |
2. DAVČNE OAZEVesna Bolte, 2009, diplomsko delo Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital.
Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke.
Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve.
Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 40
Celotno besedilo (373,19 KB) |
3. GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZAMina Pernat, 2015, magistrsko delo Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti.
Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke.
Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. Davčne oaze, davčna konkurenca in izpad davčnih prihodkovGregor Vrhovšek, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se na podlagi analize znanstvene in strokovne literature ukvarja z analizo metod izkoriščanja davčnih ugodnosti v davčnih oazah s strani pravnih in fizičnih oseb ter z družbenimi stroški takšnega delovanja. Študija primera davčnega izogibanja korporacije Google je služila namenu konkretizacije omenjene analize. Davčne oaze so v delu sicer obravnavane v kontekstu širšega fenomena mednarodne davčne konkurence. Na koncu delo preuči še ukrepe mednarodnih organizacij proti negativnim učinkom davčnih oaz. Ugotovljeno je, da izkoriščanje možnosti davčnih ugodnosti, ki jih nudijo davčne oaze vodi v izpad davčnih prihodkov - po poročilu OECD je davčno izogibanja preko davčnih oaz zgolj v letu 2014 povzročilo od 140 do 200 milijard velik izpad davčnih prihodkov tudi na globalni ravni. Nakazan je tudi vpliv takšnega delovanja na povečanje ekonomske neenakosti in revščine. Ugotovljeno je, da krepitev mednarodne davčne konkurence oblikuje t.i. »davčno dirko proti dnu«. Nadalje, ugotovljeno je, da ukrepi na področju boja proti škodljivim vplivom davčnih oaz niso dovolj učinkoviti. Ključen razlog za njihovo neučinkovitost je, da delujejo v skladu s trenutnim mednarodnim davčnim sistemom in ga ne spreminjajo v zadostni meri. Ugotovljeno namreč je, da je potrebna temeljita sprememba obstoječega mednarodnega davčnega sistema, saj ta več ni primeren za sedanje globalno-ekonomske razmere.
Ključne besede: davčne oaze, mednarodna davčna konkurenca, »davčna dirka proti dnu«, izpad davčnih prihodkov, Google, mednarodni davčni sistem, globalizacija.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 1406; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,43 MB) |
5. Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EUBrigita Franc, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Ključne besede: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2016; Ogledov: 2358; Prenosov: 504
Celotno besedilo (2,18 MB) |
6. DAVČNA KONKURENCAMojca Pungartnik, 2014, magistrsko delo Opis: Davčna konkurenca je posledica globalizacije ter liberalizacije prostega trgovanja. Visoko obdavčljive države (EU-15 in OECD) so jo označile kot škodljiv pojav, ki ga je treba preprečiti. Strah pred izgubo davčnih prihodkov je pripomogel k temu, da so bila sprejeta številna priporočila, kot je npr. v Evropski uniji Kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčenja ter na mednarodni ravni Poročilo o škodljivi davčni konkurenci ter uvedeni ukrepi harmonizacije posrednih davkov (davka na dodano vrednost).
V magistrski nalogi obravnavamo fenomen davčne konkurence. Izhajamo iz ideje, da je davčna konkurenca, kot vsaka druga konkurenca, koristen pojav, saj vodi k inovativnosti, učinkovitosti in posledično povečuje družbeno bogastvo.
Z obravnavo davčne konkurence na eni strani ter davčne harmonizacije na drugi strani smo poskušali prikazati možnosti izbire, ki jih imajo države pri oblikovanju optimalno učinkovitega davčnega sistema, ki bo spodbujal gospodarsko rast, konkurenčnost gospodarstva ter izboljševal življenjski standard prebivalstva.
Ključne besede: davčna konkurenca, davčna harmonizacija, Evropska unija, OECD, globalizacija, Kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčenja, Poročilo o škodljivi davčni konkurenci
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 1999; Prenosov: 399
Celotno besedilo (891,50 KB) |
7. Pojavne oblike davčnega izogibanja preko ugodnejših davčnih jurisdikcijTadeja Vomer, 2013, diplomsko delo Opis: Posledica globalizacije je vedno večje zanimanje za offshore centre. Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov že leta 1776 zapisal, da visoka obdavčitev prisiljuje ljudi, da selijo svoja podjetja v tista okolja, kjer bodo v večji meri deležni sadov svojega dela. Predvsem davčni načrtovalci želijo poiskati najbolj ugodna bančna in finančna središča, kjer bodo lahko zaradi ugodnih davčnih obveznosti znižali svoje stroške. Gre za države, ki so izven dosega domačega davčnega sistema in ki zaradi določenih ugodnosti privabiljajo vedno več tujega kapitala.
Offshore področja omogočajo tudi popolno anonimnost podatkov in poslovanja in nemalokrat postanejo predmet zlorabe za pranje umazanega denarja ter nastanejo ugodne razmere za druge oblike organiziranega kriminala, ki letno prinašajo ogromne vsote denarja. Zaradi tega je vedno bolj dejavna Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki od offshore centrov zahteva večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti.
Kljub prizadevanju mednarodnih organizacij pa zanimanje za offshore centre še vedno raste in ker velja velika stopnja anonimnosti podatkov, je raziskovanje toliko težje, kar pa bi seveda uspešno rešili z ukinitvijo anonimnosti in pripomogli k temu, da offshore centri ne bi bili več zanimivi za pranje umazanega denarja.
Ključne besede: davčne oaze, offshore centri, vrste davčnih oaz, davčna struktrura, pranje denarja, škodljiva davčna konkurenca, davčno načrtovanje, davčna utaja, transferne cene.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2013; Ogledov: 1904; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,01 MB) |
8. POZITIVNI IN NEGATIVNI UČINKI DAVČNE KONKURENCEEva Vračko, 2012, diplomsko delo Opis: Davčna konkurenca je in bo zmeraj prisotna po vsem svetu. O njej je v slovenski literaturi namenjeno presenetljivo malo pozornosti. Avtorji imajo o posledicah davčne konkurence različna mnenja. Genschel meni, da je davčna konkurenca škodljiva, Mitchell pa meni, da je potrebna, saj vzdržuje davčno učinkovitost. Da bi nad davčno konkurenco imeli boljši pregled in jo lažje razumeli, so ekonomisti davčno konkurenco razdelili v skupine. Ker pa poznamo tudi različne tipe davkov in davčnih sistemov, poznamo tudi različne tipe davčne konkurence, med katerimi so najpomembnejše neposredne tuje naložbe. Pri davčni konkurenci se srečujemo tako s pozitivnimi kot tudi negativnimi učinki. Negativna davčna konkurenca se pojavi takrat, kadar ima država namen privabiti čim več tujih naložb in vlagateljev. Organizacija OECD je sprejela poročilo o škodljivi davčni konkurenci, v kateri so opredeljene škodljive jurisdikcije. Pri davčni konkurenci gre torej za ljudi in vprašanje, ali ti uživajo svobodo ali ne. Razlikujemo tudi različne modele merjenja davčne konkurence (Leviathanov model, Tieboutov model, Osnovni model), ki različno vplivajo na zaloge javnih dobrin.
Znotraj davčne konkurence pa se velikokrat pojavlja tudi pojem off-shore centri. To so območja, v katerih veljajo drugačna pravila poslovanja gospodarskih družb. Za off-shore avtorji uporabljajo različne izraze, kot so davčne oaze, davčni paradiži, proste cone, … Za njih velja, da ne zaračunavajo davkov ali pa so davki bistveno nižji kot v drugih državah. Tudi pri off-shore centrih ločimo negativne in pozitivne učinke. OECD pa navaja tudi tiste lastnosti, ki jih mora imeti neko območje, da ga lahko obravnavamo kot davčne oaze. Slovenija, pa še ni podala svojega stališča do off-shore jurisdikcij, seveda pa to ni neznanka med slovenskimi poslovneži in posamezniki.
Ključne besede: Davčna konkurenca, Osnovni model, Leviathanov model, Tieboutov model, OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj), off-shore centri.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 2474; Prenosov: 143
Celotno besedilo (669,38 KB) |
9. DAVČNE OAZEGoran Knežević, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti vrste davčnih oaz in njihove značilnosti, ter možne načine legalnega izogibanja plačevanja davčnih obveznosti na globalni ravni in pri nas. Predstavil sem nekatere vrste davčnih oaz, ter podkrepil njihove značilnosti s primeri najzanimivejših držav, ki veljajo za davčne oaze. Prav zaradi tega sem izpostavil dejavnike, zaradi katerih se odločajo za izbiro posamezne davčne oaze. Pri izboru prihaja do pozitivnih in negativnih učinkov predvsem pri poslovanju. Še posebej sem izpostavil zlorabe davčnih oaz. Da ne bi prihajalo do zlorab, ter prevelikega vpliva na delovanje davčnih oaz, sem opisal še ukrepe Evropske unije in drugih organizacij, ki delujejo v ta namen.
Če sem se v teoretičnem delu osredotočil na davčne oaze na splošno, ter na elemente, ki so povezani z davčnimi oazami bolj na globalni ravni, sem v empiričnem delu opisal delovanje davčnih oaz v povezavi s slovenskimi podjetji ter slovenskim gospodarskim prostorom. Želel sem predstaviti nekatere primere slovenskih podjetij in vplivnih ljudi iz slovenskega gospodarstva, ki so povezani z delovanjem v davčnih oazah po svetu.
Ključne besede: Ključne besede: Davčne oaze, vrste davčnih oaz, offshore podjetja, davčna konkurenca, pranje denarja, dvojno obdavčevanje.
Objavljeno v DKUM: 19.01.2012; Ogledov: 6436; Prenosov: 1264
Celotno besedilo (334,15 KB) |
10. KRITIČNA PRESOJA DAVČNIH OAZ V EVROPI, PRIMERJALNO S KARIBSKIM PODROČJEM, Z VIDIKA PRAVNIH OSEBJasna Sintič, 2011, diplomsko delo Opis: Davčne oaze so države, ki za dobičke, dohodke in premoženje ne zaračunavajo davkov ali pa je njihova davčna stopnja bistveno nižja kot v državah s tradicionalno obdavčitvijo. To so države s tako imenovanih privilegiranim davčnim statusom in so velika konkurenca tradicionalnim državam, ki brez pobiranja davkov ne bi mogle obstajati. Prav tukaj se pojavi problem, ko denar zaradi previsokih davkov pobegne v davčno prijaznejšo državo. Značilnost davčne oaze je torej posebni davčni režim, ki uporabnikom omogoča, da se izognejo nekaterim ali celo vsem vrstam davka, saj nekatere davčne oaze ne poznajo niti obdavčitve posameznika, ter so izvzete iz sistema davka na dodano vrednost.
Proučili smo, katere so najbolj znane davčne oaze, ter njihovo geografsko in funkcionalno delitev. Opisali smo oblike uporabe offshore podjetij, ki imajo za razliko navadnih rezidenčnih podjetij možnost zmanjšanja davčne obveznosti. V svetu uporabljajo mala, srednje velika in velika podjetja davčne oaze na vseh področjih mednarodnega poslovanja.
Primerjali smo tri evropske (Gibraltar, Jersey in Liechtenstein) in tri karibske (Bahami, Kajmanski otoki in Britanski Deviški otoki) davčne oaze iz vidika njihove obdavčitve in drugih značilnosti.
Izpostavili smo problematiko pranja denarja in ukrepe za preprečevanje pranja denarja, ki predstavlja vedno večjo zaskrbljenost držav pri spopadanju s tem problemom. Problem pa predstavlja tudi davčna konkurenca, proti kateri se borijo številne mednarodne organizacije, kot je na primer OECD. V okviru EU potekajo številne aktivnosti za odpravo škodljivih davčni praks.
Predstavili smo tudi stališče Slovenije in stališče davčnih zavezancev do davčnih oaz.
Ključne besede: davčna oaza, davčni raj, offshore center, offshor podjetje, jurisdikcija, OECD, davčna tajnost, dvostranski dogovor, rezidenčno podjetje, nerezidenčno podjetje, načelo svetovnega dohodka, IBC, davčna utaja, pranje denarja, davčna evazija, davčna konkurenca.
Objavljeno v DKUM: 16.01.2012; Ogledov: 3159; Prenosov: 345
Celotno besedilo (835,99 KB) |
