| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Davčni inšpekcijski nadzor
Nina Lozinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni inšpekcijski nadzor je del davčnega nadzora, ki obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. Opravlja se tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Nanašati se mora predvsem na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji. Davčni inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, pri katerem je stvarno pristojen na prvi stopnji davčni urad Davčne uprave RS, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance. Davčni inšpekcijski nadzor izvajajo davčni inšpektorji, ki so javni uslužbenci — uradniki, zaposleni za nedoločen čas.
Ključne besede: davčni nadzor, davčna inšpekcija, davčni urad, upravni postopek, inšpektor, zavezanec za davek
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3685; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
VPLIV ELEKTRONSKO PODPRTEGA SISTEMA INŠPICIRANJA Z UPORABO PROGRAMSKEGA PAKETA ACL NA UČINKOVITOST DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Marjana Kostanjevec, 2012, magistrsko delo

Opis: Vsaka sodobno urejena država ima dobro urejeno tudi davčno področje. Davki se zbirajo zaradi zagotavljanja javnih dobrin, ki jih koristimo vsi, pri čemer je zelo pomembno učinkovito pobiranje davkov. Eno izmed pomembnejših področij delovanja davčnih uprav je davčni inšpekcijski nadzor. Učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora se kaže preko višine ugotovljenih davkov, ki niso bili plačani in sposobnosti davčne inšpekcije, da to ugotovi. Velik vpliv na učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora ima uporabljena metoda, s katero se le-ta izvede. V sedanjem sodobnem elektronsko podprtem delovanju poslovnih subjektov se davčne uprave pri izvajanju svojih postopkov poslužujejo sodobnih metod. Mednje zagotovo spada uporaba programskega paketa ACL v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri tem je davčnim upravam v veliko pomoč izmenjava izkušenj med državami v okviru programa Fiscalis, ki ga izvaja Evropska komisija, ter delovna srečanja predstavnikov držav članic mednarodne organizacije IOTA. Prav tako je zelo pomembno razvijanje tehnik na osnovi lastnih izkušenj in prenos znanja med zaposlenimi. Za doseganje učinkovitega davčnega inšpekcijskega nadzora je potrebno zagotoviti pogoje, kot so ustrezen obseg in strokovnost zaposlenih, ustrezna tehnika in tehnologija ter ustrezna organizacija davčne inšpekcije. Da bo učinkovitost davčne inšpekcije v Sloveniji primerljiva z učinkovitostjo davčnih inšpekcij v razvitejših evropskih državah, bo slovenska davčna uprava v prihodnosti morala izvesti še kar nekaj korenitih sprememb.
Ključne besede: davčni inšpekcijski nadzor, davki, davčni postopek, zavezanec za davek, davčna inšpekcija, sodobne metode inšpiciranja, programski paket ACL
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1238; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Indici davčnih utaj : magistrsko delo
Tomaž Zec, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri obravnavanju teme »indici davčnih utaj« je potrebno opredeliti dva pojma, in sicer davčne utaje in indic. Indic (lat. indicium) je (značilno, sumljivo) znamenje, dejstvo, okoliščina, po kateri sklepamo o čem, zlasti pa znamenja, okoliščine, po katerih se sklepa na storilca kaznivega dejanja (Verbinc, 1982). Indici in indicialne metode se tako uporabljajo v vseh segmentih preiskovanja, sicer ne toliko kot dokaz, ampak predvsem kot orientacijo in začetni sum v preiskovanju kaznivih dejanj. Davčna utaja je s pravnega vidika opredeljena kot vsako dejanje davčnega zavezanca, da davčnim ali drugim organom posreduje nepravilne ali nepopolne podatke ali davčni organ ne obvesti o davčno pomembnih zadevah ali pa protizakonito uporablja davčne označbe ali žige in zase ali za druge osebe pridobi neupravičene davčne ugodnosti. O davčni utaji govorimo tudi takrat, ko se davčni zavezanec na osnovi napačnih ali namerno izpuščenih navedb delno ali popolnoma izogne obveznostim (Čokelc, 2005). S pravnega vidika lahko dejanja davčnega zavezanca, ki jih počne, da bi zmanjšal davčno obveznost, delimo v tri skupine: izognitev davku, zaobidenje davka in utaja davka(Čokelc, 2007). Po ekonomski opredelitvi davčne utaje pa le-to definiramo kot zavestno odločitev za zmanjšanje davčne obveznosti. Pri tem se davčni zavezanec zaveda morebitnega pregona, ampak se na podlagi pozitivnih in negativnih učinkov odloči za utajo (Čokelc, 2005). Vsekakor predstavljajo indici pomemben faktor v preiskovanju davčnih utaj, predvsem kot indikator davčnih malverzacij, v nekaterih primerih pa lahko tudi kot dokaz. Sam način zaznavanja je odvisen od preiskovalca, njegovih izkušenj in znanja. Problem pa predstavlja prav zaznavanje ob poplavi novih pravnih subjektov, pojavnih oblik in učinka globalizacije. Stopna utajevanja je po mnenju preiskovalcev visoka, pri čemer se utajevanje po določenih segmentih obdavčitve razlikuje glede na stanje v gospodarstvu.
Ključne besede: davki, davčne utaje, davčna inšpekcija, gospodarska kriminaliteta, davčni vrtiljaki, indici, magistrska dela
Objavljeno: 04.09.2014; Ogledov: 1071; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (576,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici