1. Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov s pomočjo brezpilotnih letalnikov : diplomsko deloDominik Satler, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti pomen in uporabo novih tehnologij za vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov. Podrobneje so opisani posamezni sestavni deli daljnovoda, vzroki za nastanek poškodb in različni postopki vzdrževanja. Izpostavili smo tudi pravila, ki veljajo za letenje z brezpilotnim letalnikom in razložili njihovo delovanje ter tehnične podrobnosti. Podrobneje je opisana laserska tehnologija zajemanja podatkov, ki se s časom vse bolj uporablja v povezavi z brezpilotnimi letalniki. Za lažjo predstavo smo naredili tudi primerjavo med klasičnim vzdrževanjem in vzdrževanjem z uporabo brezpilotnega letalnika. Na koncu pa je predstavljen potek same izvedbe vzdrževanja in prikaz rezultatov zajetih podatkov iz fotogrametrije in LiDAR.
Ključne besede: vzdrževanje, pregled, daljnovodi, brezpilotni letalnik, vegetacija, fotogrametrija, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 87
 Celotno besedilo (3,70 MB) |
2. Sanacija varnostnih višin na visokonapetostnem daljnovodu z montažo ACCC vodnikovIgor Bratić, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga opisuje možne rešitve za sanacijo varnostnih višin na obstoječem 110 kV daljnovodu DV 110 kV Kidričevo – Breg – Ptuj – Formin. Ker trasa daljnovoda poteka večinoma po kmetijskih zemljiščih prihaja do nevarnosti preskoka med faznimi vodniki ter velikimi obdelovalnimi stroji, kar predstavlja resno nevarnost za upravljalce teh strojev. Konvencionalna rešitev bi bila popolna porušitev starega daljnovoda in postavitev novih višjih stebrov, vendar je omenjeni postopek sanacije, zaradi zakonodaje in upravnih postopkov zelo dolg. Težavo lahko saniramo v zelo kratkem času z zamenjavo klasičnih ACSR vodnikov z montažo vročih vodnikov z majhnim povesom (HTLS vodniki) – v našem primeru z vodnikom ACCC. Glavna tema tega dela je opis in rezultat sanacije varnostnih višin v primeru montaže ACCC vodnikov.
Ključne besede: visokonapetostni daljnovodi, prenosno omrežje, HTLS vodniki, ACCC vodniki, rekonstrukcija, povesi.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2021; Ogledov: 1278; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Poligonalni stebri nadzemnih električnih vodovIgor Bratić, 2017, diplomsko delo Opis: Umeščanje visokonapetostnih prenosnih daljnovodov v prostor in gradnja le teh je proces, ki je neizbežen za razvoj gospodarstva. Vendar pa je načrtovanje in gradnja vse bolj zahtevna naloga. Vpliv daljnovodov na okolje in družbeno skupnost je zelo velik, ob vsakem novem projektu se ustvarijo civilne iniciative, ki nasprotujejo gradnji. Največji vpliv na okolje imajo daljnovodi zaradi svoje oblike in velikosti. Zato, da bi se proces gradnje novih daljnovodov pospešil, je prišlo do razvoja novih tehničnih rešitev. Kompaktiranje daljnovodov je tehnična rešitev, s katero zmanjšamo dimenzije stebrov in medfaznih razdalj. Drugi, manj drastičen pristop, je le zamenjava tradicionalne jeklene predalčne konstrukcije stebrov z mnogokotnim jeklenimi stebri - poligonalnimi stebri. V diplomskem delu je opisana slednja rešitev z opisom prednosti in slabosti gradnje daljnovodov s poligonalnimi stebri. Opisana je tudi primerjava montažnih časov in stroškov za določen primer, izkušnje z gradnjo in možnosti vključitve poligonalnih stebrov v projekte.
Ključne besede: Kompaktni daljnovodi, visokonapetostni daljnovodi, prenosno omrežje, stebri, poligonalni stebri, jeklena predalčna konstrukcija.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2017; Ogledov: 1919; Prenosov: 694
Celotno besedilo (4,06 MB) |
4. Praktična izvedba preskusov drsne sponke za ozemljevanje vodnikov daljnovoda 110 kVRobert Maruša, Jože Voršič, Jože Pihler, Rado Ferlič, Lovro Belak, Janez Ribič, Leon Maruša, 2014, izvirni znanstveni članek Ključne besede: električna omrežja, daljnovodi, drsna sponka, ozemljitev, zemeljski stik, vodniki, visoka napetost
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2219; Prenosov: 69
 Povezava na celotno besedilo |
5. Načrtovanje infrastrukturnih vodov z določanjem njihovih za okolje sprejemljivih koridorjevAlenka Cof, Janez Marušič, Krešimir Bakič, Franc Jakl, 2005, pregledni znanstveni članek Opis: Članek obravnava možnosti za vodenje daljnovoda Globoko-italijanska meja skoziprostor. Predstavljena sta dva postopka umeščanja nadzemnih vodov v prostor, pri katerih so upoštevana okoljska in prostorska merila: slovenski initalijanski. Slovenski postopek sestavljajo analize privlačnosti in ranljivosti. S prvimi vključujemo v obravnavo tiste ekonomske in funkcionalne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost prostora za nadzemne vode. Na ta način je mogoče presojati, kako ekonomsko in funkcionalno ustrezno so postavljene alternativne trase novonačrtovanega 400-kilovoltnega daljnovoda Slovenija-Italija od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji Srednjega, Golega Brda in Vrtojbe. Prav tako so bili v skladu z zahtevami zakona o urejanju prostora pripravljeni modeli ranljivosti, s katerimi se v prostoru simulirajo možni negativni vplivi daljnovoda na okolje, ter analiza ustreznosti, ki pomeni uskladitev razvojnih in varovalnih zahtev. Rezultat analiz je koridor, v katerem je možno voditi traso brez večjih konfliktov. Italijani so svoj postopek razvili za iskanje ustreznega koridorja na svoji strani od državne meje do RTP Videm (Udine). Ta postopek je bil uporabljen tudi na slovenski strani. Uporabili so tri skupine dejavnikov: dejavnike privlačnosti, izločilne dejavnike in dejavnike večjega odpora. Veliko bolj poenostavljen postopek omogoča primerjavo, ker so v njem uporabljeni enaki ali vsaj podobni prostorski podatki. V sklepih je podan tudikratek komentar h konceptu koridorja kot planerskega orodja.
Ključne besede: daljnovodi, koridor, model ustreznosti, planiranje, Slovenija-Italija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1085; Prenosov: 124
Povezava na celotno besedilo |
6. RAZDELILNE TRANSFORMATORSKE POSTAJE V POVEZAVI S TERMOELEKTRARNO BRESTANICARobert Koren, 2013, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi sta predstavljeni Termoelektrarna Brestanica in razdelilna transformatorska postaja Brestanica, ki je locirana v neposredni bližini elektrarne. V nadaljevanju so podrobno predstavljena vsa stikališča, ki so direktno povezana z razdelilno transformatorsko postajo Brestanica. Izdelana je tudi analiza obratovanja stikališč, ki so direktno povezana z razdelilno transformatorsko postajo Brestanica. Prav tako je opravljena tudi izbira odklopnikov enega izmed polj razdelilne transformatorske postaje Brestanica.
Ključne besede: elektrotehnika, stikališča, daljnovodi, transformatorska postaja, termoelektrarna
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 2264; Prenosov: 153
Celotno besedilo (3,33 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Oblikovanje baze podatkov daljnovodov (VN omrežja Slovenije) : diplomsko deloJanko Gajšt, 1995, diplomsko delo Ključne besede: elektrotehnika, električna omrežja, transformatorji, elektrarne, baze podatkov, pretoki moči, kratki stiki, daljnovodi, generatorji, Paradox
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 3123; Prenosov: 0 |
