SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BREZPARAMETRIČNI ALGORITEM GRADNJE DIGITALNEGA MODELA RELIEFA IZ PODATKOV LiDAR
Domen Mongus, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji opišemo dva postopka gradnje digitalnega modela reliefa iz podatkov LiDAR. Prva metoda iterativno približuje zlepke tankih plošč proti terenu, pri čemer s postopnim zmanjševanjem strukturnega elementa opravlja filtriranje točk glede na njihove viške razlike z interpolacijsko ploskvijo. S cilindrično transformacijo okrepimo nezveznosti v porazdelitvi točk, ki so posledica prisotnosti objektov. Brezparametrično pragovno filtriranje dosežemo samodejno s pragovno vrednostjo, definirano s standardno deviacijo. Rezultati pokažejo, da metoda pravilno določi teren tudi v najzahtevnejših primerih. Pričakovana natančnost metode nad podatki, danes uporabljenimi v vsakodnevni praksi, je več kot 96 %, medtem ko povprečna skupna napaka nad naborom testnih podatkov združenja ISPRS ne preraste 6 %. Druga metoda uporablja prilagodljiv morfološki filter, kjer je velikost strukturnega elementa v vsaki točki določena glede na njeno razdaljo do najbližjega roba. Vhodni nabor podatkov v ta namen najprej razporedimo v mrežo, nad katero izvedemo zaznavo robov z metodo kompas in Sobelovim operatorjem. Z morfološkim polnjenjem regij razdelimo mrežo v regije ospredja in ozadja. Definicijo strukturnega elementa izpeljemo iz transformacije razdalj regij ospredja. Končno filtriranje podatkov opravimo s cilindrično transformacijo in pragovnim filtriranjem. Z rezultati pokažemo, da na ta način v primerjavi s prvo metodo dosežemo 94 % višjo računsko učinkovitost, medtem ko je natančnost metode višja za 20 % nad podatki z nižjo ločljivostjo ter 30 % nad podatki z višjo ločljivostjo.
Ključne besede: algoritmi, daljinsko zaznavanje, računalniška geometrija, razpoznava vzorcev, digitalni model reliefa, matematična morfologija, LiDAR, samodejno filtriranje podatkov, klasifikacija, zlepki tankih plošč
Objavljeno: 28.09.2012; Ogledov: 1400; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (12,56 MB)

2.
3.
Algoritem za celostno vrednotenje fotovoltaičnega in vetrnega potenciala večjih geografskih območij
Niko Lukač, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predlagamo nov algoritem za izračun fotovoltaičnega in vetrnega potenciala nad večjim geografskim območjem. Pri tem veliko geografsko območje predstavimo v topološki strukturi mreže, ki jo skonstruiramo iz visokoločljivostnih podatkov laserskega snemanja LiDAR. Najprej relativno, glede na lokacijo, izračunamo položaj Sonca, senčenje ter anizotropno obsevanje na površino, z upoštevanjem večletnih meritev direktnega in difuznega obsevanja. Izračunano trenutno vrednost globalnega obsevanja integriramo po času, pri čemer upoštevamo tudi od globalnega obsevanja nelinearno odvisno karakteristiko izkoristka (učinkovitosti) obravnavanega fotovoltaičnega sistema. V drugem delu doktorske disertacije predstavimo novo metodologijo za izračun vetrnega potenciala nad dano mrežo, kjer z računalniško simulacijo določimo vetrni tok kot skupek zračnih molekul z Lagrangeovo metodo hidrodinamike zglajenih delcev ter modelom turbulence temelječim na Reynoldsovim povprečenjem. Za izvedbo izračuna potencialnega gibanja vetra upoštevamo še večletne podatke meteoroloških meritev hitrosti in smeri vetra, s katerimi zgradimo logaritmični vetrni profil za določitev začetnih pogojev delcev vetra. Za izračun izhodne moči uporabimo nelinearno karakteristiko moči vetrne elektrarne, ki je odvisna od hitrosti vetra. Integracijo slednje po času uporabimo za napoved proizvodnje električne energije. Obe metodologiji združimo v predlagan algoritem, ki ga implementiramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA, s čimer dosežemo učinkovito paralelno izvajanje v doglednem času. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije s primerjavo izračunanih vrednosti in neodvisnih meritev ovrednotimo natančnost in točnost izračuna glede na vhodne podatke. Z algoritmom tudi vrednotimo fotovoltaični in vetrni potencial večjega geografskega območja mesta Maribor. Pri fotovoltaičnem potencialu v povprečju dosežemo točnost glede na podatke meritev do 97%, pri vetrnem potencialu pa do 92%.
Ključne besede: algoritmi, modeliranje in simulacija, računalniška simulacija, daljinsko zaznavanje, meteorolov{s}ke meritve, podatki LiDAR, paralelno računanje, GPU, GPGPU, CUDA, fotovoltaiv{c}ni potencial, vetrni potencial, hidrodinamika zglajenih delcev
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 780; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

4.
Algoritem za klasifikacijo točk vegetacije iz posnetkov LiDAR
Denis Horvat, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za klasifikacijo vegetacije v podatkih LiDAR. Klasifikacijski postopek povzamemo z dvema korakoma: analiza porazdelitve točk ter analiza njihovega konteksta. Poglavitna značilnost točk vegetacije je namreč statistično visoka razpršenost višin, zato jih lahko učinkovito razpoznamo v odvisnosti od napak pri prileganju ravnin. Klasifikacijo dodatno izboljšamo z uvedbo treh kontekstnih filtrov, ki obravnavajo povezane objekte (na primer zidove, dimnike, balkone), razraščeno vegetacijo in majhne objekte (na primer avtomobile, ograje, kipe). Pokazali smo, da lahko s predlaganim algoritmom vegetacijo razpoznamo neodvisno od tipa vegetacije (listavci in iglavci), okolja (gorsko, gozdnato, urbano) in nivoja olistanosti. V postopku validacije algoritma smo namreč v povrečju dosegli 97,9% rezultat F1 v neurbanih območjih in 91% v urbanih, ki iz vidika težavnosti klasifikacije veljajo za zahtevnejša. Pri klasifikaciji uporabljamo samo geometrijske podatke oblaka točk, kar predstavlja prednost algoritma pred drugimi, katerih uspešnost je v veliki meri odvisna od lastnosti, kot so visoka gostota točk in zanesljivost (ali prisotnost) drugih informacij. Analiza treh vhodnih parametrov je prav tako pokazala, da so le-ti stabilni in robustni. Predlagani algoritem zato omogoča uporabniško interakcijo ter nadzor razmerja celovitosti in pravilnosti klasifikacije.
Ključne besede: algoritem, daljinsko zaznavanje, LiDAR, matematična morfologija, prileganje površij, klasifikacija vegetacije
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 375; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (11,60 MB)

5.
Vgrajeni sistem za zajem slike iz infrardečega slikovnega senzorja v vesolju
Urban Zrim, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje razvoj vgrajenega sistema za zajem slike iz infrardečega slikovnega senzorja, ki bo kot del celotne kamere primeren za vesoljsko okolje. Pri razvoju je upoštevana takšna funkcionalnost, ki bo primerna za vgradnjo na že obstoječe module satelita projekta TRISAT. Vgrajeni sistem omogoča nastavljanje integracijskega časa v območju nanosekund in nastavitev števila zajema zaporednih slik ter časa med njimi. Vsebuje tudi medpomnilnik za šest slik, kjer je te možno začasno shraniti in kasneje prenesti na drugo enoto, ki jo v okviru naloge predstavlja osebni računalnik. V nalogi so opisani posamezni moduli, ki gradijo vgrajeni sistem, in razvoj programske opreme za nastavitve kamere, prikaz slik in samo komunikacijo med vezjem in računalnikom. Opisani in predstavljeni so tudi testi, ki so bili uporabljeni za preverjanje te komunikacije in celotne logike, ki sestavlja vgrajeni sistem.
Ključne besede: kamera, daljinsko zaznavanje, radar, optika, Verilog, slikovna točka, fotodetektor
Objavljeno: 06.04.2017; Ogledov: 279; Prenosov: 6

6.
Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja
Aljoša Šafran, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Ključne besede: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 500; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

7.
Metode daljinskega zaznavanja za potrebe kartiranja vodov javne infrastrukture
Jani Ferčič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen daljinskega zaznavanja ter njegovo uporabo za pridobivanje podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture. Obravnavali smo konkreten primer avtocestnega razcepa v katastrski občini Slivnica, katerega območje je aktualno v večjih pogledih. V diplomskem delu smo predstavili definicijo daljinskega zaznavanja ter vrste daljinskega zaznavanja. Na kratko so bile opisane geodetske evidence v gradbeništvu z ozirom na kataster gospodarske javne infrastrukture, ki je služil kot izhodiščna točka za praktičen primer. V praktičnem delu smo podrobno predstavili območje razcepa ter delo z računalniškim programom Oblak, kjer smo uporabili podatke katastra gospodarske javne infrastrukture za izbrano območje.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, lidar, oblak
Objavljeno: 14.09.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici