| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocenjevanje vlažnosti tal z uporabo radarskih slik in globokega učenja
Tomaž Peterkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na obdelavi satelitskih slik in uporabi globokih konvolucijskih nevronskih mrež. V vsebini zaključnega dela je opisano raziskovalno delo s področja uporabe polarimetričnega SAR-a. Namen dela je načrtovanje in izdelovanje sistema, ki bi lahko bil sposoben obdelati satelitsko sliko tako, da se iz nje lahko določi vlažnost tal. Za ocenjevanje le-te so bile uporabljene globoke konvolucijske nevronske mreže, ki so se izkazale za zelo uporabne. V postopku izdelave so bili uporabljeni programi za obdelovanje atmosferskih slik s pomočjo polarimetrije, kot so PolSARpro in SNAP. Za nadaljnjo obdelavo slik in načrtovanje globoke konvolucijske nevronske mreže se je uporabljal programski jezik Python v okolju Visual Studio.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, nevronske mreže, ocenjevanje vlažnosti tal, polarimetrija, PolSARpro, Python
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

2.
Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijo
Mojca Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane. V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Objavljeno: 09.08.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (8,81 MB)

3.
Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS
Andrea Lovrenčić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS smo izdelali z namenom, da predstavimo trende osvetljenosti površja na podlagi podatkov satelita DMSP-OLS. Izračunali smo spremenljivko SOL za vse obravnavane obmejne občine v Sloveniji in vse obmejne občine na Hrvaškem. Z dvema različnima tabelama, v sklopu katerih smo obravnavali obmejene občine Slovenije in Hrvaške, smo izdelali karto, ki prikazuje osvetljena površja obmejnega območja. Analizirali smo zvezo med SOL in socioekonomskimi kazalniki v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja podatkov grafični prikaz ni bil narejen za Hrvaško. V Sloveniji smo ugotavljali aktivnosti prebivalstva in osvetlitve površja, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da je smerni koeficient linearnega trenda prikazal obmejne občine v Sloveniji, ki imajo višjo stopnjo aktivnosti prebivalstva ter posledično tudi večjo osvetljenost površja. Na podlagi socioekonomskih kazalnikov smo ugotovili, da je na mreži 1 x 1 km več ljudi, ki ima le srednjošolsko izobrazbo. Ugotovili smo razliko v ekonomski aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške oziroma smo s pomočjo grafa sklepali, da je svetloba na Hrvaškem bolj dinamična. Če pa primerjamo celotno obmejno območje pa lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da pri obeh državah ni razlik med ekonomsko aktivnostjo in osvetljeno površino.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, satelit DMSP-OLS, interkalibracija, trendi osvetlitve, ekonomska aktivnost
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

4.
Geodetsko lasersko 3D skeniranje v gradbeništvu, prometnem inženirstvu in arhitekturi
Tamara Sarjaš, 2020, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so opisani načini daljinskega zaznavanja. Podrobneje je opisana tehnologija lidar oziroma lasersko skeniranje, ki je uporabno na različnih področjih. Naloga je osredotočena predvsem na uporabo 3D laserskega skeniranja v gradbeništvu, prometnem inženirstvu in arhitekturi. Prav tako je podanih nekaj primerov iz prakse. Obstaja veliko različnih laserskih skenerjev, ki se razlikujejo glede na področje uporabe. Primerjava je bila izvedena na podlagi merodajnih lastnosti, s pomočjo katerih je možna izbira najprimernejšega skenerja za določeno nalogo. Na koncu je predstavljeno, kako je 3D lasersko skeniranje poenostavilo BIM modeliranje, ki je nepogrešljivo pri projektiranju in gradnji objektov.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, 3D laserski skenerji, BIM
Objavljeno: 12.08.2020; Ogledov: 375; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
6.
Uporaba brezpilotnih letalnikov za določanje ndvi indeksa na rastlinah oljne ogrščice
Žan Mongus, 2019, diplomsko delo

Opis: Za spremljanje stanja rastlin oljne ogrščice od setve do žetve lahko uporabljamo različne sisteme daljinskega zaznavanja. V nalogi smo preučevali možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov oz. dronov za določanje NDVI indeksa. Na poskusnem GERKu, ki smo ga med rastno sezono oljne ogrščice preleteli 3x, smo določili vrednosti NDVI indeksa in opazovali razloge za izmerjene vrednosti. Z ugotovitvami smo potrdili zaključke drugih raziskav. Vrednosti dobljene s posnetki dronov smo glede uporabnosti za morebitne naslednje ciljne ukrepe primerjali s posnetki satelita Sentinel in ugotovili, da so mnogo boljši in vsekakor bolj primerni kot vhodni podatki za pametne stroje in izvedbo ciljnih ukrepov selektivnega gnojenja in/ali nanosa zmanjšanih količin fitofarmacevtskih sredstev, kar predstavlja prihranke in hkrati določen prispevek k varovanju okolja.
Ključne besede: dron, aerofotografija, Oljna ogrščica, NDVI, daljinsko zaznavanje
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 537; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Možnost uporabe brezpilotnih letalnikov v kmetijstvu
Benjamin Založnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo priča porastu uporabe brezpilotnih letalnikov v najrazličnejše namene. Kmetijstvo ni nobena izjema. Na osnovi kart pridelkov, ki jih lahko izdelamo ob žetvi, lahko kasneje z uporabo ustrezne mehanizacije izvedemo selektivne ukrepe. Podobne digitalne karte z informacijami o stanju rastlin v fazi vegetacije lahko izdelamo z uporabo brezpilotnih letalnikov, t. i. dronov. V ta namen so bili opravljeni poskusni preleti v vzhodnem delu Slovenije v skladu z zakonodajo s področja in izdelani poskusni ortomozaik posnetki. Ugotovljeno je bilo, da je tehnologija daljinskega zaznavanja v kombinaciji z droni v kmetijstvu uporabna, saj pridobljeni posnetki prikazujejo aktualne informacije o trenutnem stanju kmetijskih površin. Kvaliteta posnetkov je odvisna od vremenskih pogojev in kvalitete uporabljene opreme.
Ključne besede: aerofotografija / brezpilotni letalniki / daljinsko zaznavanje / NDVI
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 484; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Zaznava bolezni in fizioloških motenj pšenice na podlagi sprememb vegetacijskih indeksov
Gašper Fridrih, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se uvajajo droni oz. brezpilotna letala (uav) za spremljanje razvoja rastlin. Prednosti uporabe se kažejo v preprostem načrtovanju, nemotenem delovanju in pridobivanju posnetkov iz ptičje perspektive. S prenosom sistemov multispektralnih kamer in nizko višino leta zagotavljajo visoko ločljivost rastlin. Pšenica je kultura, ki se goji v največjem obsegu površin, zato ponuja velik interes po pridobitvi prostorskih in časovnih informacijah o rastlini. V nalogi smo prikazali določevanje različnih vegetacijskih indeksov na osnovi multispektralnih posnetkov z droni. Snemanja so bila izvedena na površinah podjetja JERUZALEM SAT d.d. v različnih obdobjih rasti pšenice. Na osnovi zajetih posnetkov smo s pomočjo programske opreme Pix4Dfields generirali različne vegetacijske indekse in poiskali vzorčne povezave s stanjem na polju. Pridobljeni podatki omogočajo selektivne nanose gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter tako pripomorejo k prihrankom v proizvodnji in zmanjšanim obremenitvam okolja.
Ključne besede: dron, pšenica, multispektralna kamera, vegetacijski indeksi, daljinsko zaznavanje
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 638; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
Metode daljinskega zaznavanja za potrebe kartiranja vodov javne infrastrukture
Jani Ferčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen daljinskega zaznavanja ter njegovo uporabo za pridobivanje podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture. Obravnavali smo konkreten primer avtocestnega razcepa v katastrski občini Slivnica, katerega območje je aktualno v večjih pogledih. V diplomskem delu smo predstavili definicijo daljinskega zaznavanja ter vrste daljinskega zaznavanja. Na kratko so bile opisane geodetske evidence v gradbeništvu z ozirom na kataster gospodarske javne infrastrukture, ki je služil kot izhodiščna točka za praktičen primer. V praktičnem delu smo podrobno predstavili območje razcepa ter delo z računalniškim programom Oblak, kjer smo uporabili podatke katastra gospodarske javne infrastrukture za izbrano območje.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, lidar, oblak
Objavljeno: 14.09.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

10.
Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja
Aljoša Šafran, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Ključne besede: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 1371; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici