| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
DALJINSKO VODENJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA KOČEVSKI PROGI
Armin Turanović, 2014, diplomsko delo

Opis: Regionalna železniška proga Grosuplje – Kočevje , imenovana tudi kočevska proga, je bila zgrajena leta 1893, kot del proge Ljubljana - Grosuplje - Kočevje. Proga naj bi imela predvsem gospodarski pomen. Proga je normalno obratovalo do šestdesetih let, ko je bila rekonstruirana cesta od Škofljice do Kočevja. Takrat je prišlo do upadanja tovornega prometa in drastičnega upadanja števila potnikov v potniškem prometu, tako da je v letih od 1968 do 1972 prišlo do ukinitve potniškega prometa. Od tedaj se na enotirni in ne elektrificirani kočevski progi odvija le tovorni promet pod posebnimi pogoji. Zaradi potrebe po ponovni vzpostavitvi potniškega prometa so leta 2008 začeli z obnovo proge. Proga je do danes obnovljena potrebno pa je še urediti signalnovarnostne naprave in center za daljinsko vodenje prometa. V diplomskem delu je predstavljeno kako opremiti in zavarovati progo in postaje od Grosuplja do Kočevja s sistemom za daljinsko vodenje železniškega prometa TRIS CTC.
Ključne besede: kočevska proga, signalno varnostne naprave, daljinsko vodenje železniškega prometa, sistem TRIS CTC
Objavljeno: 18.09.2014; Ogledov: 1668; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

12.
NADGRADNJA UPORABNIŠKE IZKUŠNJE VMESNIKOV ZA VODENJE PROCESOV NA DALJAVO
Miro Šafar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja primer nadgradnje uporabniške izkušnje za vodenje avtomatiziranega procesa na daljavo. Oblikovan je bil uporabniški vmesnik za pametni mobilni telefon, ki deluje v operacijskem sistemu Android. Komunikacija poteka prek protokola TCP/IP. Za avtomatiziran proces je bil uporabljen model, ki predstavlja inteligentno hišo. Oblikovanje je bilo narejeno s programskim paketom Android SDK, uporabljen pa je bil programski jezik Java.
Ključne besede: uporabniški vmesnik, aplikacija, daljinsko vodenje procesov, uporabniška izkušnja, java, Android
Objavljeno: 12.02.2014; Ogledov: 1221; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

13.
DALJINSKO VODENO VOZILO ZA PREMAGOVANJE STOPNIC
Stanislav Drol, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen prototip pomanjšanega modela vozila za premagovanje stopnic in drugih ovir. Opisane so komponente, ki sestavljajo vozilo, povezave ter komunikacija med njimi. Predstavljen je analitični (računski) model vozila. Prav tako je opisan 8-bitni mikrokrmilnik PIC16F886 proizvajalca Microchip, s katerim je izvedeno vodenje vozila.
Ključne besede: Daljinsko vodenje, vozilo za premagovanje ovir, PIC mikrokrmilnik, servomotor.
Objavljeno: 01.10.2013; Ogledov: 953; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (10,63 MB)

14.
ELEKTRONSKI SISTEM DALJINSKO VODENE KOSILNICE ZA ZAHTEVNE TERENE
Luka Polc, 2013, diplomsko delo

Opis: Avtor diplomske naloge je dobil prošnjo, da elektronsko opremi daljinsko vodeno kosilnico za zahtevne terene . Izziv mu je predstavil vrtnar, ki se poklicno ukvarja z zahtevno košnjo trave in ima izkušnje v strojegradnji. V prvem delu naloge je predstavljen smisel takšne naprave in trenutno stanje na trgu. Osrednji del vsebuje natančnejšo razlago posameznega elektronskega sklopa, potek opravljenega dela in rezultat. V sklepu avtor ugotovi, koliko dela zahteva elektronika na takšnem projektu.
Ključne besede: elektronika, daljinsko vodenje, kosilnica
Objavljeno: 30.09.2013; Ogledov: 2147; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

15.
AVTOMATIZACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE
Božo Krebs, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja realizacijo nadzora kompresorske postaje v laboratoriju za procesno vodenje. Razdeljena je na dva dela, in sicer na teoretični del, ki opisuje uporabljene komponente ter LON tehnologijo. V drugem delu diplomske naloge je predstavljena izvedba procesa. V diplomski nalogi je predstavljen koncept daljinskega vodenja in nadzora stanja kompresorja. Z LON tehnologijo smo omogočili nadzor nad kompresorjem. S pomočjo i.Lon strežnika se spremljajo stanja kompresorja, in sicer temperatura cilindra kompresorja, čas obratovanja in omogočen daljinski vklop ali izklop kompresorja. Realizacija daljinskega vklopa ali izklopa je izvedena z digitalnim modulom podjetja Echelon. Krmilje motorja je izvedeno s standardnim kontaktorjem podjetja Iskra in s pomožnim relejem. Vse to je postavljeno v kovinsko omaro, ki je nameščena na steno tik ob kompresorju. V laboratoriju pa je nameščena manjša omarica, v kateri se nahajajo strežnik in tipke za lokalni vklop ali izklop kompresorja. Za spremljanje parametrov na spletu je izdelana osnovna spletna stran ter opisan postopek realizacije. V diplomski nalogi so prikazane rešitve in konfiguracija potrebnih komponent za realizacijo nadzora kompresorske postaje.
Ključne besede: kompresor, daljinsko vodenje, Lon, avtomatizacija, i.Lon 1000, LonMaker
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 1672; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

16.
RAZVOJ DALJINSKO VODENE KLJUČAVNICE DVOKOLESA
Aljaž Klasinc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan razvoj daljinsko vodene ključavnice dvokolesa. Opisani so posamezni postopki, ki so bili uporabljeni. Podrobno sem se posvetil začetnim fazam razvoja. Uporabljal sem metode generiranja idej, ki so tudi opisane v teoretskem delu diplomskega dela. Nato sem te ideje ocenil ter vstavil v morfološko matriko. V diplomskem delu, sem na koncu podal štiri variantne rešitve in s pomočjo ocene tehnične in ekonomske vrednosti izbral najboljšo.
Ključne besede: razvoj izdelkov, konstruiranje, ključavnica, daljinsko vodenje, viharjenje možganov, metoda 635
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1959; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

17.
VPLIV DALJINSKEGA VODENJA PROMETA VLAKOV NA VARNOST V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
Darko Megla, 2011, diplomsko delo

Opis: Tehnološki postopek vodenja železniškega prometa je v veliki meri odvisen od stanja javne železniške infrastrukture. Zaradi zastarelih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji še vedno prevladuje postajni način vodenja železniškega prometa. Le-ta pa temelji na velikem številu medsebojnih komunikacij med ljudmi z različnih področij, ki so posredno ali neposredno povezani z varno vožnjo vlaka. Zaradi zastarele tehnike in tehnologije ostaja še vedno človek tisti, ki sprejema ključne odločitve pri vodenju železniškega prometa. Da bi vsaj delno razbremenili izvršilne železniške delavce in zmanjšali vpliv tako imenovanega človeškega dejavnika, ki neugodno vpliva na varnost železniškega prometa, je potrebno uvesti nekatere spremembe. Zato je potrebno posodobiti železniški sistem za vodenje in nadzor prometa vlakov, ki zahteva vgradnjo sodobnih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Postavitev centrov za daljinski nadzor in vodenje prometa vlakov zmanjšuje vpliv človeškega dejavnika pri sprejemanju odločitev za rutinski del vodenja železniškega prometa, kar posledično povečuje tudi varnost železniškega prometa.
Ključne besede: železniški promet, slovensko železniško omrežje, vodenje prometa, varnost železniškega prometa, daljinsko vodenje prometa
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 2591; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

18.
RAČUNALNIŠKO VODENJE SISTEMA SIGNALNOVARNOSTNIH NAPRAV NA ŽELEZNICI
Boštjan Rotar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je celovito predstavljen sistem daljinskega vodenja železniškega prometa, imenovan TRIS CTC, ki omogoča uporabniku nadzor in vodenje oddaljenega procesa ter gospodarno izkoriščanje tirnih kapacitet. V uvodu diplomske naloge je predstavljeno podjetje Iskra Sistemi, v katerem se na podlagi dolgoletnih izkušenj razvija sistem daljinskega vodenja. V nadaljevanju je za lažje razumevanje opisana arhitektura in delovanje celotnega sistema, ki zajema določen segment železniške proge, katere začetna in končna postaja določata področje vodenja. Sistem TRIS CTC s pomočjo tehnološko izpopolnjenih prenosnih sistemov prek programske opreme nadzoruje oddaljene daljinske postaje. V tretjem poglavju sta predstavljeni situacija in kritična analiza trenutnega stanja na področju železniške infrastrukture. Predstavljeni so problemi s katerimi se srečuje osebje, zaposleno na železnici. Nadalje je opisan postopek parametriranja podatkovne baze sistema daljinskega vodenja, ki je osnovni in najpomembnejši gradnik celotnega sistema daljinskega vodenja. Parametriranje se začne s projektiranjem projektantskih tabel, nadaljuje s parametriranjem podatkovne baze s pomočjo orodij za konfiguriranje in konča s testiranjem in predajo sistema končnemu uporabniku. Sistem TRIS CTC ima modularno zasnovo, kar omogoča izredno nadgradnjo in razširitev. Ima pozitiven ekonomski učinek, saj ima dolgo življenjsko dobo in nizke vzdrževalne stroške.
Ključne besede: daljinsko vodenje, signalnovarnostna naprava, TRIS, CTC, RTU, železniški promet
Objavljeno: 03.01.2011; Ogledov: 1973; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

19.
POSODOBITEV TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC ZA POTREBE DALJINSKEGA VODENJA STABILNIH NAPRAV ELEKTROVLEKE
Ludvik Huč, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava daljinsko vodenje stabilnih naprav elektrovleke in telekomunikacijski sistem na Slovenskih železnicah. V prvem delu sem obdelal osnove daljinskega vodenja, komunikacijske arhitekture, modele in protokole. Predstavil sem obstoječe stanje električne vleke na Slovenskih železnicah, potrebne nadgradnje naprav in zahteve za priklop napajalnih postaj na daljinsko vodenje z opisom potrebnih telekomunikacijskih naprav. V drugem delu sem obdelal obstoječi telekomunikacijski sistem s poudarkom na plesiohroni (PDH) in sinhroni digitalni hierarhiji (SDH), sinhronizacijo, optično prenosno pot in nadzorni sistem. V tretjem delu sem predstavil potrebno nadgradnjo telekomunikacijskega sistema, ker je s prehodom na daljinsko vodenje stabilnih naprav elektrovleke potrebno poleg govornih povezav zagotoviti tudi precej zmogljive podatkovne povezave. Nov sistem prenosa bi uporabljal SDH opremo z zmogljivostjo modula STM-16 oziroma 2,5 Gbit/s, optične povezave tudi do napajalnih postaj zaradi galvanskih ločitev ter implementacijo enostavnega pasivnega WDM sistema.
Ključne besede: elektrotehnika, avtomatika, snovanje sistemov vodenja, daljinsko vodenje, telekomunikacijski sistem, elektrovleka, Slovenske železnice, PDH, SDH, STM-16
Objavljeno: 10.06.2009; Ogledov: 2609; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

20.
Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici