| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Inovativen energetski sistem uporabe obnovljivih virov energije za visokotemperaturno ogrevanje : magistrsko delo
Sven Gruber, 2023, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo zasnovali novo procesno shemo sistema visokotemperaturnega daljinskega ogrevanja katerega cilj je učinkovito ter ogljično nevtralno delovanje. Sistem je sestavljen iz gorivne celice vezane z dvostopenjsko kompresijsko toplotno črpalko. Gorivne celice so naprave za pretvorbo energije, ki proizvajajo elektriko (in toploto) neposredno iz plinastega goriva z elektrokemično kombinacijo goriva in oksidanta. V našem sistemu je gorivo zemeljski plin. Proizvedena elektrika iz gorivne celice samo zadostno oskrbuje toplotne črpalke ter hkrati proizvaja toploto, ki le te razbremenjuje. Skonstruirali smo osnovno shemo in dve dodatni alternativi, z dodanim vmesnim prenosnikom in zaporedno vezanimi toplotnimi črpalkami in jih primerjali pri različnih pogojih. V primeru temperature povratka 60 °C in končni temperaturi ogrevanja 80 °C osnovna shema z vmesnim prenosnikom toplote obratujeta pri COP vrednostih 3,15 oz. 3,21. Najvišje vrednosti COP smo zasledili pri zadnji alternativi in sicer 3,86, vendar ta ni samo zadostna in tako nastanejo dodatni stroški nakupa elektrike. Konkurenčnost in inovativnost sistema ne moremo meriti le s COP vrednostjo. Najboljši rezultat dobimo z 'izkoristkom' zemeljskega plina. Omenimo, da ne gre za navaden izkoristek, ampak utilizacijo - razmerje med dobljenim toplotnim tokom, ki se neposredno prenese na ogrevano vodo in vloženim toplotnim tokom zemeljskega plina na podlagi HHV in LHV. V osnovni shemi in z vmesnim prenosnikom dosežemo 251,62 % oz. 261,37 % glede na HHV ter 225,21 % oz. 233,99 % glede na LHV. Alternativa z zaporedno vezanimi toplotnimi črpalkami dosega 277,41 % glede na HHV in 247,38 % glede na LHV, vendar ni samo zadostna.
Ključne besede: Visokotemperaturna toplotna črpalka, gorivna celica, SOFC, visokotemperaturno daljinsko ogrevanje, razogljičenje sistema daljinskega ogrevanja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

2.
Uporaba visokotemperaturne toplotne črpalke za daljinsko ogrevanje hiš : magistrsko delo
Ana Hrlec, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je prikazati primer daljinskega ogrevanja petih počitniških hiš, ki se ogrevajo s pomočjo geotermalne visokotemperaturne toplotne črpalke. Najprej je predstavljen obravnavani objekt in njegove toplotne izgube, ki so določene s pomočjo programa Knauf Insulation Energija 2014. Na podlagi teh je predpostavljeno, da imajo vse hiše v sistemu daljinskega ogrevanja enake toplotne potrebe. Skladno s tem je izbrana visokotemperaturna toplotna črpalka. Magistrsko delo se zaključi s preračunom investicijskih stroškov in pridobitve nepovratnih sredstev EKO sklada.
Ključne besede: visokotemperaturna toplotna črpalka, daljinsko ogrevanje, toplotne izgube, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 27.07.2023; Ogledov: 528; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (17,21 MB)

3.
Smeri razvoja in uporabe učinkovitega daljinskega ogrevanja z visokim deležem obnovljivih virov : diplomsko delo
Klemen Gungl, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opiše trenutno stanje na področju daljinskega ogrevanja in njegovih generacij ter raziskuje možnosti vključevanja obnovljivih virov energije v sistem daljinskega omrežja ob znižanju temperaturnega režima v sistemu. Opisane so potrebne spremembe za začetek uporabe 4. generacije daljinskega ogrevanja na strani proizvajalcev toplote in odjemalcev, načini shranjevanja toplote, s preračunom pa je ugotovljen vpliv znižanja temperature na toplotne izgube in pretoke, slednji se zaradi nižje temperature povečajo, zmanjšajo pa se toplotne izgube cevovoda. Z znižanjem temperaturnega režima je možno v sistem vključiti tudi toplotne črpalke, nižje temperature pa pozitivno vplivajo na COP število.
Ključne besede: daljinsko ogrevanje, generacije sistemov daljinskega ogrevanja, alternativni viri energije, znižanje temperaturnega režima, vpliv na toplotne izgube.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

4.
Strateške usmeritve pri razvoju in upravljanju sistemov daljinskega ogrevanja
Urška Kalan, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so zajete strateške usmeritve pri razvoju in upravljanju sistemov daljinskega ogrevanja. Pričujoče delo raziskuje in poišče rešitev za bolj učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. Predstavi možnost, da se ob poglobljenem poznavanju celotnega sistema v praksi uresniči koncept, kot je zasnovan v teoretičnem delu, rezultat pa je energetsko učinkovit, ekonomsko uspešen in okoljsko sprejemljiv sistem daljinskega ogrevanja. Zaključno delo tako prispeva k razvoju, rasti in pomembnosti ter zagotavljanju energetske učinkovitosti daljinskih sistemov na lokalni, državni in mednarodni ravni ter prispeva k izboljšanju in kontinuiteti energetskega delovanja omrežja ob upoštevanju vseh vidikov in področij poslovanja.
Ključne besede: daljinsko ogrevanje, strateški razvoj, optimizacija, upravljanje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1600; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

5.
Analiza toplotnih izgub na sistemu daljinskega ogrevanja : diplomsko delo
Luka Verbančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Pregled učinkovitosti obratovanja sistemov daljinskega ogrevanja temelji na poznavanju energijskih tokov. Za izvedbo analize stanja, ki omogoča določitev pomanjkljivosti energetskega sistema, je treba najprej postaviti fizikalno–matematični model, analiza stanja pa se nato izvede na podlagi meritev temperatur in pretokov. V diplomskem delu je predstavljen način za postavitev modela, ki omogoča analizo toplotnih tokov na sistemu daljinskega ogrevanja. Zaradi kompleksnosti ter obsežne narave takšnih sistemov je bila modelacija izvedena s pomočjo programske opreme Microsoft Excel. Modeliran je bil primarni tokokrog ene veje daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj. Postavitev modela zahteva geometrijske lastnosti cevovoda, sam izračun pa temelji na teoriji prenosa toplote in mehanike tekočin. Izdelan program daje vpogled v pretočno–tlačne razmere primarnega tokokroga ter toplotne tokove v stacionarnem stanju sistema. Nestacionarno stanje sistema lahko upodobimo s simulacijo zaporedja kratkotrajnih stacionarnih sosledij. Na podlagi rezultatov metode opisane v tem delu lahko izvedemo analizo za določitev šibkih točk na sistemu daljinskega ogrevanja. V okviru tega diplomskega dela takšne analize toplotnih izgub žal nismo mogli izvesti, saj bi potrebovali več meritev in podatkov, kot smo jih imeli na razpolago.
Ključne besede: toplotne izgube, daljinsko ogrevanje, fizikalno–matematični model, primarni tokokrog
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1247; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (7,92 MB)

6.
Preračun toplotnih izgub stavbe ter izbira med kotlovnico na plin, kotlovnico na lesno biomaso ali kotlovnico z daljinskim ogrevanjem
Ivo Petrič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je narejena primerjava med tremi sistemi ogrevanja večstanovanjskih blokov v Mariboru. Opisani so trije mehanizmi prenosa toplote in izbrani energenti. Predstavljeni so investicijski in sezonski ogrevalni stroški, na podlagi katerih je narejena ekonomska primerjava. Izdelan je toplotni izračun po standardu SIST EN 12831.
Ključne besede: Daljinsko ogrevanje, lesna biomasa, zemeljski plin, ekonomski izračun, toplotni izračun, večstanovanjski bloki
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1051; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (6,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Določitev eksergijskega izkoristka daljinskega ogrevanja
Igor Kozel, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni podatki za daljinsko ogrevanje. Prikazana je teoretična osnova delovanja daljinskega ogrevanja, energijske bilance ter izračunan energijskega in eksergijskega izkoristka. Narejena je primerjava izkoristkov, ki prikazuje zakaj pride do razlik med njima. Naveden je tudi ukrep, kako bi povečali eksergijski izkoristek.
Ključne besede: daljinsko ogrevanje, eksergijski izkoristek, energetska analiza
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1130; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
Primerjava in ekonomska upravičenost ogrevanja večstanovanjskega bloka na daljinsko ogrevanje, plinski kotel, električne panele in toplotno črpalko s preračunom letnega učinka
Matija Meden, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena primerjava med različnimi možnimi tipi ogrevanja izbranega večstanovanjskega bloka v Mariboru. Predstavljeni so posamezni načini ogrevanja, ki jih je dejansko moč izvesti, možnosti priklopa energenta, stroški le-tega in okvirni stroški investicije v ogrevalno napravo, ter cene energentov in letni stroški ogrevanja. Po standardu SIST EN 14825:2016 je izračunan letni učinek ogrevanja s toplotno črpalko in primerjan z ostalimi tipi ogrevanja. Na koncu smo rezultate primerjali in predstavili skupno najugodnejšo možnost za ogrevanje stavbe na daljši rok (20 let). Energetska poraba stavbe temelji na podatkih energetske izkaznice in dosedanje porabe energenta za ogrevanje bloka, ter na podlagi meritev oziroma dosedanjih podatkov.
Ključne besede: Daljinsko ogrevanje, večstanovanjski blok, letni učinek ogrevanja, ekonomika različnih sistemov ogrevanja
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1242; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (4,83 MB)

9.
Problematika uveljavljanja terjatev iz naslova neporavnanih plačil distribucije toplote
Klara Krajčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Distribucija toplote ali tudi daljinsko ogrevanje je v Sloveniji določeno kot gospodarska javna služba. Na območjih, kjer se izvaja, za izvajalca javne službe, lastnike in najemnike velja dolžnost sklenitve pogodbe o dobavi toplote, oziroma dolžnost izvajanja in uporabe organzirane javne službe. Pomembna značilnost predmetne javne službe je tudi nemožnost odklopa posameznega stanovanja v skupnih sistemih ogrevanja večstanovanjskih stavb in predpisana delitev skupnih stroškov, ki ne omogoča izvzetja posameznega lastnika ali najemnika iz participacije v skupnih stroških. V takšnem sistemu je zato izjemnega pomena zakonska opredelitev odgovornosti lastnikov za neplačane stroške najemnikov. Takšne določbe namreč bolj pravično porazdeljujejo rizik neplačil najemnikov, ki bi ga sicer morali nositi ostali uporabniki javne službe, preko povišane cene javne službe zaradi odpisov. Ne glede na izrecne določbe slovenskih normativnih aktov, pa se pri uveljavljanju teh določb v praksi izvajalci javnih služb srečujejo s težavami. Glavna tema magistrskega dela je tako predstaviti slovenske pravne podlage odgovornosti lastnikov, sodno prakso in še vedno odprta vprašanja, zlasti pri uveljavljanju odgovornosti lastnikov neprofitnih stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Bistveno vprašanje pri tem je, ali vse te pravne podlage predstavljajo zakonito poroštvo in posledično ugodnejšo obravnavo terjatev glede zastaranja proti lastnikom. Kot se je v praksi izkazalo, je izključevanje lastnikov neprofitnih stanovanj iz zakonsko določene odgovornosti lastnikov povzročilo neskrbnost pri odpovedovanju pogodb, s tem pa se pojavlja vprašanje učinkovitosti nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za tovrstne socialne pravice. Postavlja pa se tudi vprašanje primernosti politike socialne zakonodaje, saj so se namesto transparentno in nadziranega postopka izplačil iz javnih sredstev stroški socialno ogroženih kopičili pri izvajalcih javnih služb. Iz navedenih težav se je potrebno učiti in tudi vnaprej paziti pri sprejemanju ukrepov, ki bi ponovno omogočili tovrstno prakso. Posebna problematika pa je tudi položaj izvajalcev javnih služb v postopkih insolventnosti.
Ključne besede: Daljinsko ogrevanje, distribucija toplote, skupen sistem ogrevanja, odgovornost lastnikov za neplačano ogrevanje najemnikov, poroštvo, zastaranje, prekluzija, insolventnost.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1649; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
IZKORIŠČANJE NIZKOTEMPERATURNIH VIROV ENERGIJE PLINSKIH KOGENERACIJSKIH MOTORJEV
Andrej Caf, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izvirno in inovativno tehnično rešitev izkoriščanja nizkotemperaturnih virov energije kogeneracijskih plinskih batnih motorjev vgrajenih v sistem daljinskega ogrevanja. Rešitev je primerna za sisteme, kjer se za proizvodnjo toplote uporabljajo batni motorji na pogon s plinastim gorivom za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Kogeneracijska naprava s plinskim batnim motorjem omogoča istočasno proizvodnjo toplote in elektrike v eni enoti. Pri tem naprava pretvori kemijsko vezano energijo goriva v mehansko z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem, ki preko reduktorja poganja generator, ki proizvaja električno energijo. Pri kogeneracijskem procesu nastaja visokotemperaturna toplota, katera se uporabi za visokotemperaturno ogrevanje in nizkotemperaturna odpadna toplota, ki se preko hladilnega sistema in izpušnega sistema odvaja v okolje. Pri delovanju kogeneracijskega postroja nastala nizkotemperaturna toplota se lahko dodatno izrabi z uporabo visokotemperaturne toplotne črpalke in po potrebi dvigne tudi na 85C, kar omogoča visokotemperaturni režim ogrevanja poslovnih objektov, daljinskega ogrevanja ali v industrijskih procesih. Za prikaz učinkovitosti izrabe nizkotemperaturnih virov kogeneracijskega postroja bo izveden tudi ekonomski izračun, s katerim se dokazuje učinkovitost in smiselnost vključevanja visokotemperaturne toplotne črpalke v nove, ali obstoječe sisteme sočasne proizvodnje toplote in električne energije z batnimi plinskimi motorji.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, kogeneracijski plinski motor, visokotemperaturna toplotna črpalka, daljinsko ogrevanje, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 2258; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici