Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Umetnost 20. stoletja je zaznamovala drugačnost, ki je postavila temelje delovni terapiji in tako postala tudi pomembno terapevtsko sredstvo v sodobni medicini. V prvem delu se dotaknemo začetkov in pomembnih dogodkov v umetnosti prve polovice 20. stoletja, kjer predstavimo nekaj primerov, ki so že elaborirani v okviru študij o nezavednem, Freudovo in Jungovo analizo, ki je vplivala na takratno avantgardo. Skušamo orisati, zakaj so likovna dela psihotičnih pacientov pritegnila takrat delujoče umetnike, da so zavrnili tradicionalne vrednote ter spremenili način in pristope k likovnemu delu. Temeljni cilj je proučiti, ali spoznanja iz univerzalne likovne produkcije, tako pretekle kot sedanje, lahko pomagajo oziroma so pomagala k izoblikovanju kvalitativnih prijemov za terapevtsko delo. Predpostavljamo, da primeri iz zgodovine umetnosti pomagajo pri razumevanju del pri specifičnih skupinah. Nadaljujemo z orisom likovne terapije, s primerjavo z edukacijo, z vlogo terapevta pri likovnih terapijah, s pristopom do likovnega dela in z analizo pacientovega ustvarjalnega dela. Cilj empiričnega dela je, preveriti že znane metode v prakticiranju likovnih terapij na Oddelku za psihiatrijo v Mariboru. Pri tem smo zasledovali način izbire motivov in posebnosti ob izbiri ter poskušali s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti vzroke za takšne odločitve. Sledila je še interpretacija teh v dialogu z likovnih terapevtom.
Ključne besede: modernizem, Art Brut, dadaizem, nadrealizem, Freud, likovna terapija, psihiatrija
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1431; Prenosov: 263
Celotno besedilo (5,18 MB)