SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Fraktali : diplomsko delo visokošolskega študija
Jasna Ðonlagić, 1989, diplomsko delo

Ključne besede: fraktali, Juliova množica, Mandelbrotova množica, graftal
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1290; Prenosov: 0

3.
PREDSTAVITVE DELNIH UREJENOSTI
Tanja Gologranc, 2009, diplomsko delo

Opis: Prvi del diplomskega dela govori o predstavitvah delnih urejenosti z družinami množic, kot so družina konveksnih poligonov, družina pravilnih n-kotnikov, družina krogov ipd. Lastnost, ki nam pomaga pri raziskovanju predstavitev delnih urejenosti, je prekrižno število. Ker zlahka preverimo, da lahko poljubno končno delno urejeno množico predstavimo z družino množic in z družino konveksnih poligonov, je glavni cilj prvega dela preveriti, kakšno je prekrižno število dlenih urejenosti, ki jih lahko predstavimo z družino krogov oziroma z družino pravilnih n-kotnikov. V drugem delu diplomskega dela najprej definiramo podatkovno hierarhijo in dokažemo, da vsaka podatkovna hierarhija predstavlja delno urejenost. Glavni rezultat drugega dela je dokaz, da lahko vsako delno urejeno množico predstavimo kot podatkovno hierarhijo. Pri tem je najpomembnejša ugotovitev, da lahko vsako delno urejeno množico predstavimo z relacijo deljivosti na neki podmnožici naravnih števil in da lahko relacijo deljivosti predstavimo kot podatkovno hierarhijo. V zaključku diplomskega dela pa so vpeljane posebne vrste podatkovnih hierarhij, ki odpirajo možnosti za nadaljne raziskovanje.
Ključne besede: Delna urejenost, predstavitvena množica, funkcijski diagram, prekrižno število, permutacijski diagram, normalna predstavitev, ekvivalenčna relacija, relacija finejši, podatkovna hierarhija.
Objavljeno: 20.04.2009; Ogledov: 2663; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (387,93 KB)

4.
POLNO ZASTRAŽENI GRAFI
Polona Pavlič, 2009, diplomsko delo

Opis: Množica X v grafu G je zastražena, če za vsako vozlišče iz GX v X obstaja enolično določeno vozlišče, preko katerega so razdalje do vozlišč iz X najkrajše. Diplomsko delo preučuje grafe, v katerih je vsaka konveksna množica grafa zastražena - polno zastražene grafe. Prva opazka glede teh grafov je, da morajo biti nujno dvodelni. S preprostim algoritmom, ki deluje v polinomskem času, lahko za poljuben (dvodelni) graf preverimo, ali je polno zastražen ali ne. Algoritem, ki temelji na zoženju preverjanja vseh konveksnih množic le na tiste, ki so konveksne lupine parov vozlišč, je predstavljen v 3. poglavju. Do prvih pravih primerov polno zastraženih grafov nas pripeljejo hiperkocke. Z nekaj ozadja iz teorije grafov lahko dokažemo tudi, da so medianski grafi natanko polno zastražene delne kocke. Iz znanih polno zastraženih grafov pa lahko nadalje s pomočjo nekaterih operacij nad grafi konstruiramo nove take. Hitro vidimo, da kartezični produkt ohranja polno zastraženost, prav tako je s konveksno amalgamacijo grafov. Iz danih polno zastraženih grafov prav take tvori tudi posplošena konveksna ekspanzija, nekaj več preglavic pa povzroča konveksna podvojitev, kjer so potrebne dodatne predpostavke. Polna zastraženost se ohranja le če konveksna množica, ki jo podvajamo, zadošča dodatnim predpostavkam podvojljivosti. Z znanjem o podvojitvi pa pridemo še do druge povezave dvodelnih in polno zastraženih grafov, namreč vsak dvodelni graf je izometrični podgraf nekega polno zastraženega grafa. Iz poljubnega povezanega dvodelnega grafa lahko tudi hitro, brez zgornjih operacij, dobimo polno zastražen graf - v vsako množico razbitja dodamo vozlišče, ki je sosednje z vsemi vozlišči iz druge množice razbitja (dvodelni dominator).
Ključne besede: Razdalja v grafu, dvodelni graf, konveksna množica grafa, zastražena množica
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 2834; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (663,08 KB)

5.
Diofantske četverice
Jožica Špec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diofantska množica S je množica takih naravnih števil, da je x*y+1 popolni kvadrat, za vse x različne od y iz množice S. Diofantski množici s štirimi elementi pravimo diofantska četverica. Problem diofantskih četveric, je v tretjem stoletju prvi predstavil grški matematik Diofant iz Aleksandrije. Namen diplomskega dela je opisati vse regularne diofantske četverice oblike {1, b, c, d}, kjer je 1Ključne besede: diofantska množica, diofantska četverica, regularna diofantska četverica, Pellova enačba, Fibonaccijevo zaporedje
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1828; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (347,41 KB)

6.
ALGORITMI ZA ISKANJE NEKATERIH PODGRAFOV V GRAFU
Gregor Ambrož, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz treh poglavij. V prvem poglavju predstavimo osnovne pojme teorije grafov in algoritmov. Predstavimo definicijo časovne in prostorske zahtevnosti ter obravnavamo predstavitev grafov s seznami sosedov in matriko sosednosti. V naslednjem poglavju podamo predpostavke in predstavimo pogozdenost, ki nastopa v časovni zahtevnosti algoritmov, ki poiščejo določene podgrafe v nekem grafu. Te algoritme podrobneje obravnavamo v zadnjem poglavju. V tretjem poglavju opišemo enostavno strategijo, ki je uporabna za različne probleme,ki jim je skupno iskanje podgrafov v danem grafu. Z uporabo te strategije opišemo naslednje štiri algoritme. Prvi algoritem poišče vse trikotnike grafa G v času O(a(G)m). Drugi algoritem poišče vse štirikotnike v času O(a(G)). Ker je pogozdenost grafa G, a(G), kvečjemu 3 v ravninskem grafu G, oba algoritma potrebujeta linearni čas za ravninske grafe. Tretji algoritem poišče vse polne podgrafe Kl , v času O(la(G)l-2m). Četrti algoritem pa poišče vse klike v času O(a(G)m) za kliko. Pokazali bomo,da vsi ti algoritmi potrebujejo linearni prostor. Poglavje zaključimo z algoritmom za iskanje trikotnikov v grafu G,realiziranim v programskem jeziku Borland Delphi oz. z izdelanim računalniškim programom,ki ga prilagamo na zgoščenki k diplomskem delu.
Ključne besede: Pogozdenost, polni podgraf, neodvisna množica, štirikotnik, trikotnik, klika, algoritem za iskanje podgrafov.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 1815; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (383,63 KB)

7.
GEODETSKO IN OVOJNIŠKO ŠTEVILO PRODUKTOV GRAFOV
Jasna Mrkonjić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava geodetsko in ovojniško število standardnih produktov grafov s poudarkom na kartezičnem in krepkem produktu. V prvem delu so zapisane osnovne definicije s področja teorije grafov, ki se uporabljajo v nadaljevanju. V naslednjem poglavju si pogledamo grafe, za katere je geodetsko število enako ali za ena manjše od števila vozlišč ter enako za ovojniško število. Sledi poglavje v katerem se osredotočimo na geodetsko in ovojniško število v kartezičnem produktu grafov in si pogledamo robne množice. Zadnji del diplomske naloge je namenjen geodetskemu in ovojniškemu številu v krepkem produktu grafov, kjer so podane meje za obe števili in natančne vrednosti za določene tipe grafov.
Ključne besede: konveksnost, ovojnica, geodetska množica grafa, geodetsko število, ovojniško število, poln graf, cikel, produkt grafov, kartezični produkt grafov, krepki produkt grafov, robne množice
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1905; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (754,64 KB)

8.
PARTICIJSKA DIMENZIJA GRAFOV
Adrijana Tivadar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava particijsko dimenzijo grafov in je sestavljeno iz treh poglavij. V prvem poglavju bomo predstavili osnovne pojme iz teorije grafov in spoznali bomo štiri najbolj poznane produkte grafov, s poudarkom na kartezičnem produktu. Drugo poglavje bomo namenili predstavitvi dveh, za nas najbolj pomembnih dimenzij grafov. To sta metrična in particijska dimenzija grafov. Najprej bomo definirali metrično dimenzijo grafov in spoznali njene lastnosti. Nato se bomo posvetili particijski dimenziji grafov in njenim lastnostim. Pri obeh dimenzijah bomo za boljšo predstavitev podali tudi nekaj primerov. Na koncu tega poglavja pa si bomo še pogledali povezanost omenjenih dveh dimenzij. V zadnjem poglavju bomo definirali particijsko dimenzijo kartezičnega produkta grafov. Pogledali si bomo zgornjo mejo te dimenzije, nato bomo spoznali njeno povezavo z metrično dimenzijo in na koncu navedli še dva aktualna odprta problema.
Ključne besede: rešljiva particija, particijska dimenzija grafov, rešljiva množica, metrična dimenzija grafov, kartezični produkt grafov.
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 1861; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (4,31 MB)

9.
Geodetsko število medianskih grafov
Sanja Lakner, 2011, diplomsko delo

Opis: Množico točk S grafa G=(V(G),E(G)) imenujemo geodetska množica v G, če vsako vozlišče grafa G leži na neki najkrajši poti med dvema vozliščema iz množice S. Diplomsko delo preučuje lastnosti minimalnih geodetskih množic v medianskih grafih, ki so definirani kot grafi, v katerih za poljubna tri vozlišča u,v,w∈V(G) presek I(u,v)∩I(u,w)∩I(v,w) sestoji iz natanko enega vozlišča. Prvo poglavje vsebuje osnovne definicije in opažanja s področja teorije grafov, ki so pomembna za nadaljnje razumevanje. V drugem poglavju so predstavljene osnovne lastnosti medianskih grafov, osredotočili smo se predvsem na dva podrazreda medianskih grafov imenovana kot hiperkocke in drevesa, medianske grafe pa smo karakterizirali s pomočjo periferne ekspanzije. V tretjem poglavju je predstavljeno geodetsko število grafov, v zadnjem pa predstavimo še minimalne geodetske množice v medianskih grafih, preučevane skozi postopek periferne ekspanzije. Karakterizirani so še primeri, ko geodetsko število tudi po postopku periferne ekspanzije ostane enako. Nalogo zaključimo s karakterizacijo medianskih grafov, ki imajo geodetsko število enako 2.
Ključne besede: medianski grafi, periferna ekspanzija, zastražene množice, geodetska množica, geodetsko število
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1739; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici