Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Največji oborožen konflikt v Evropi, ki se je zgodil po drugi svetovni vojni, je bila vojna v Bosni in Hercegovini (BiH), ki je trajala od leta 1992 do leta 1995. Poleg Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, so se v tej vojni, na strani bosanskih muslimanov, borili tudi prostovoljci iz različnih držav. Večina jih je bila iz Savdske Arabije, Egipta, Libije, Iraka in Irana. Ko se je vojna končala, so morali vsi tuji borci zapustiti državo, ampak še danes niso tega storili. Skupaj s še nekaterimi Bošnjaki širijo radikalno obliko islama, ki se imenuje vahabizem. Na določenih območjih BiH so nekdanji borci in del Bošnjakov ustanovili organizacije in svoje skupnosti, kjer živijo samo vahabiti. Nekateri pripadniki vahabitskih skupnosti so se povezovali z ostalimi pripadniki radikalnega islama po vsem svetu in sodelovali v terorističnih in kriminalnih dejavnostih. Diplomsko delo se osredotoča na ideologijo, ki želi oblikovati družbo po vzorcih tako imenovanega izvornega islama. Teroristična grožnja v BiH je majhna, saj od leta 2016 ni bilo storjenih terorističnih dejanj. Danes, po sprejetju vahabizma v bosansko družbo, številni muslimani v BiH ne vidijo nobene nevarnosti niti razumejo razlik v obrednem in tradicionalnem izvajanju verskih dolžnostih. Pojav vahabizma ustvarja zmedo med muslimani in medsebojna nestrinjanja a največjo nevarnost predstavlja za Islamsko skupnost v BiH. Vahabizem veliko vpliva na pojav sporov med ljudmi in samega terorizma v BiH ter pojava strahu med prebivalci. Menimo, da vahabizem predstavlja enega od potencialnih virov ogrožanja varnosti prebivalstva in same države Bosne in Hercegovine.
Ključne besede: vahabizem, radikalizacija, terorizem, džihad, Bosna in Hercegovina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Terorizem v sodobnem svetu predstavlja eno izmed ključnih groženj za nacionalno in mednarodno varnost. Teroristični akt je pogosto učinkovita taktika šibkejše strani v neizenačenem konfliktu. Učinki oziroma posledice terorizma so neprimerljivo večje od stroškov in so zelo neposredne. To so človeške žrtve, strah in trpljenje, ogrožanje družbene povezanosti, politične stabilnosti, velika materialna škoda in podobno. Poleg negativnih družbenih in gospodarskih posledic ima terorizem tudi druge, neposredne učinke. Med temi je najbolj kritično povečanje poseganja varnostnih organov v človekove pravice. Teroristični akt ima trdno določene cilje, ki pa so doseženi šele z reakcijo napadene strani. Ta reakcija je pogosto pretirana in sproži verigo dogodkov, ki vodijo k cilju, ki so ga napadalci določili. Med vzroke oziroma gonilo terorizma spadajo številni dejavniki in sicer psihološki, gospodarski, politični, verski in socialni. V zaključnem delu se bomo posvetili predvsem terorizmu, ki je povezan z islamsko religijo. Islam je monoteistična, druga največja religija na svetu in se zelo hitro širi. Za svoje širjenje po svetu nekatere ekstremistične islamske skupine za orodje uporabljajo nasilje, ki velikokrat vodi v teroristične napade (Purg, 1997). Islamska religija ima drugače urejeno pravo, ki mu pravimo Šeriatsko pravo oz. Šarija. Šeriatsko pravo ne povzema le odnosov med ljudmi in državo, temveč tudi odnose človeka z Bogom. Džihad oziroma sveta vojna v islamskem izrazoslovju pomeni potruditi se ali stremeti k plemenitemu namenu. Pri radikalnih islamistih pa je džihad pojmovan kot dolžnost, ki jo razumejo kot potrebo po islamiziranju Zahodnih držav z nasiljem, ki brez nadzora preide v teroristična dejanja. Boj proti verskemu terorizmu je izjemno zapleten. Najuspešnejši ukrep naj bi bil odprava vzrokov, ki so pripeljali do terorizma (Pasić, 2006).
Ključne besede: diplomske naloge, Džihad, obveščevalna dejavnost, protiteroristični ukrepi, radikalni islamizem, terorizem
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 908; Prenosov: 90
Celotno besedilo (991,64 KB)

Opis: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Ključne besede: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1982; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,32 MB)