1. Agro-morfološke karakteristike križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' : magistrsko deloBlažka Rašl, 2021, magistrsko delo Opis: V letih 2019 in 2020 smo spremljali agro-morfološke lastnosti visoko heterozigotnih križancev češenj ‘Regina’ in ‘Lapins’. Zbirka obsega 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux. Z namenom spremljanja genetskih lastnosti križancev rez in varstvo rastlin v nasadu nista bila izvajana. V poskusu sta bili spremljani dinamika in intenzivnost cvetenja, poseben poudarek pa je bil na determiniranju parametrov kakovosti plodov v povezavi s pojavom škode, ki jo povzroči češnjeva muha (Rhagoletis cerasi L.) in pokanje plodov. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati za križance št. 43, 53, 77, 79 in 95, ki smo jih na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela izpostavili kot primerne za naše pridelovalno območje. Ugotovili smo, da je bila prisotnost škode, ki jo povzroči češnjeva muha, večja v letu, ko so plodovi zaradi specifičnih klimatskih razmer oblikovali več suhe snovi in ko je bila čvrstost eksokarpa ob peclju manjša. Pri izbranih križancih ni prišlo do pokanja plodov, kar potrjuje njihovo primernost za naše pridelovalno območje.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, cvetenje, kakovost plodov
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1078; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
2. Učinkovitost različnih terminov in višin košenje na rast in razvoj pelinolistne ambrozije (ambrosia artemisiifolia l.)Blažka Šutar, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 1210; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Študija primernosti novih sort češenjBlažka Rašl, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V letih 2016 in 2017 smo preverjali primernost križancev sort ‘Regina’ × ‘Lapins’ za pridelavo v naših agroekoloških razmerah. Zbirka je obsegala 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v genski banki na Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v okviru sodelovanja z inštitutom INRA v Bordeauxu, Francija. V letu 2016 letu smo spremljali le dinamiko in intenzivnost cvetenja, saj je pozna spomladanska pozeba uničila plodove. V letu 2017 smo spremljali dinamiko cvetenja, parametre vegetativne rasti, parametre kakovosti plodov in poškodbe plodov (pokanje). Intenzivnost in dinamiko cvetenja ter meritve vegetativnih parametrov rasti smo spremljali pri vseh križancih, ki so cveteli. Parametre kakovosti plodov smo določili pri dvanajstih križancih, ki so prenesli pozno spomladansko pozebo. Na osnovi pridobljenih podatkov je narejen prvi nabor 12 križancev, ki imajo potencial za pridelavo na naših pridelovalnih razmerah.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, karakteristike habitusa, cvetenje, kvaliteta plodov
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1465; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. |
5. |
6. Vpliv obremenitev na vegetativno rast in generativni razvoj pri jablani (Malus domestica Borkh.) sorte 'Fuji'Bojan Hostić, 2013, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo v letih 2008 in 2009 izvajali poskus, katerega namen je bil ugotoviti vpliv obremenitve s pridelkom na vegetativno rast in generativni razvoj jablan sorte 'Fuji'. Poskus je potekal na posestvu Benediktinskega dvora d.o.o., v sadovnjaku v Limbušu. Razvrstitev dreves v skupine je bila narejena na osnovi rodnega potenciala (število socvetij) v letu 2008. Tvorili smo tri skupine dreves, ki so v nadaljevanju predstavljala tri obravnavanja. V prvo skupino (obravnavanje 1) so bila odbrana drevesa z najmanjšim rodnim nastavkom, ki se je gibal do 41 cvetnih šopov na drevo. V drugi skupini (obravnavanje 2) so bila drevesa s srednjim rodnim potencialom, število cvetnih šopov teh dreves se je gibalo med 42 in 60 na drevo. V tretji skupini (obravnavanje 3) pa so bila drevesa z visokim rodnim potencialom, to je več kot 60 cvetnih šopov na drevo. Meritve obsega debel v dveh zaporednih letih so pokazale, da so najmočneje priraščala drevesa pri najmanj obremenjenih drevesih, obremenitev teh dreves je znašala 5 plodov na cm2 preseka debla (obravnavanje 1). Večanje obremenitve na 9 oz. 10 plodov na cm2 preseka debla je statistično značilno vplivalo na količino pridelka in povprečni prirast debla. V letu 2009 smo pri vseh treh obravnavanjih ugotovili zmanjšanje števila plodov glede na leto 2008. Optimalna obremenitev je bila ugotovljena pri 5 plodovih na cm2 preseka debla.
Ključne besede: Fuji, obremenitve, povratno cvetenje
Objavljeno v DKUM: 01.07.2013; Ogledov: 1764; Prenosov: 287
Celotno besedilo (245,81 KB) |
7. UGOTAVLJANJE TEMPERATURE LISTOV, MLADIK IN KABRNKOV VINSKE TRTE V FAZI CVETENJAKarmen Sever, 2009, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pri sortah 'Modri Pinot', 'Sauvignon' in 'Phoenix' proučevali vpliv temperature zraka na temperaturo kabrnkov, mladik in listov v času cvetenja. Temperaturo smo merili z laserskim termometrom na dobro razviti mladiki, na prvem in drugem kabrnku, ter na zgornji in spodnji strani listov nasproti kabrnkov, na popoldanski strani vrste. Na vsakem merilnem mestu na trti je bilo opravljenih 50 meritev v eni uri. Cvetenje se je najprej začelo pri sorti 'Modri pinot' (4.6.), potem pri sorti 'Phoenix' (11.6) in najpozneje pri 'Sauvignon' (14.6.). Največja razlika med temperaturo zraka in lista (spodnjo stran lista) je bila 13.2 °C, pri 'Modrem pinotu' 11. junija, med 9. in 10. uro dopoldan (temperatura zraka 32.4 °C). Povprečna temperatura lista pa je bila nižja za 10,5 °C od temperature zraka. Z zviševanjem temperature zraka so bile razlike v temperaturi med posameznimi organi vinske trte minimalne. Razlika med temperaturno zraka in organi trte pa se je povečevala.
Ključne besede: vinska trta, cvetenje, temperatura, kabrnek
Objavljeno v DKUM: 19.10.2009; Ogledov: 3265; Prenosov: 150
Celotno besedilo (434,50 KB) |
8. |
