| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostni dejavniki pri odločitvah za turistična potovanja - primer Slovenije
Anže Petrič, Ksenija Vodeb, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Varnost v turizmu v zadnjem času ponovno pridobiva pomen. Namen prispevka je raziskati zaznave ljudi o varnosti potovanj in odgovoriti na vprašanje, kako varnost vpliva na izbiro destinacije. Metode: Uporabljena je bila metoda anketiranja s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in tehnika snežne kepe. Vzorčenje je bilo neverjetnostno. Rezultate smo analizirali z uporabo deskriptivne statistike in obdelavo podatkov v programu Excel. Ugotovitve: Ugotovili smo, da je varnost pri večini anketirancev zelo pomembna, ko pride do izbire destinacije, a se v populaciji vedno najde manjši delež posameznikov, ki je pripravljen sprejeti večje tveganje. Prav tako smo ugotovili, da je epidemija covida-19 občutno posegla v zmožnost in željo po potovanjih. Omejitve/uporabnost raziskave: Predlaga se ponovitev raziskave po zaključku epidemije in ponovno čez nekaj let. Prav tako predlagamo večji vzorec in bolj uravnovešeno spolno sestavo anketirancev, kar je zaradi načina vzorčenja iz objektivnih okoliščin omejitev te raziskave. Praktična uporabnost: Ta prispevek ponuja vpogled v rezultate raziskave o varnostnih dejavnikih pri odločitvah za potovanja, ki lahko pojasnijo zaznavo varnosti v turizmu. Služi lahko kot orodje pri načrtovanju turizma v prihodnje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek obravnava zaznave ljudi o varnosti v turizmu in njen pomen v času, ko se svet spopada s pandemijo. Prav tako osvetljuje način razmišljanja potrošnika, ko se ta odloča za potovanje glede na varnostno stanje destinacije.
Ključne besede: turizem, varnost, potovanje, terorizem, COVID-19, proces odločanja
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (498,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv epidemije Covid-19 na poslovanje in spletno nakupovanje v Zgornje Savinjski dolini
Urška Goltnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje je način poslovanja, ki je v tem času trend. S sodobno informacijsko tehnologijo poteka poslovanje v večini podjetij. E- poslovanje zajema vse od nakupovanja prek spleta, prodajo proizvodov in storitev do komunikacije. Največ se pojavlja med podjetji ter podjetji in potrošniki Spletna trgovina je trenutno eden največjih prodajnih kanalov. V času epidemije so se mnogi trgovci poslužili spletne trgovine. Mnogim podjetjem strežniki »pregorevajo«, podaljšujejo se dostavni roki, zmanjkujejo zaloge, saj niso bili pripravljeni na takšno zanimanje. Ampak še vedno je potrebno biti pazljiv, saj so pogosto na vidiku spletne trgovine, ki so lažne, le da bi pridobili osebne podatke naivnih kupcev. Aktualna nalezljiva bolezen, zaradi katere je bila v Sloveniji 13. marca 2020 razglašena epidemija, se imenuje Covid-19. Pri večini obolelih se kaže s povišano temperaturo, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka. Čas epidemije je svetu prinesel mnoge gospodarske in druge negativne posledice. Vsak posamezni je dolžan poskrbeti, da s svojim ravnanjem, ne ogroža zdravja drugih, zato je potrebno upoštevanje posebnih ukrepov, katere predlaga vlada RS. Na podlagi izdanih anket in pozneje analiziranih, smo ugotovili, kakšno je dejansko stanje v času epidemije in po petih mesecih v podjetju Otroški kotiček ter pri posameznikih.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, spletno nakupovanje, Covid-19, koronavirus, epidemija
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1005,23 KB)

3.
Ustvarjalno reševanje problema prilagoditve storitvenega programa potovalne agencije X v času korona krize
Lucija Steinmann, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je s pomočjo metod ustvarjalnega reševanja problemov podati predloge za prilagoditev storitvenega programa potovalne agencije X v času korona krize. V uvodnem delu smo opredelili problem in spoznali, kaj nam le ta predstavlja. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev izbranih tehnik, ki smo jih uporabili pri reševanju zastavljenega problema, prav tako pa smo podrobneje spoznali bolezen COVID-19 in kakšne posledice nam omenjena bolezen prinaša. V empiričnem delu smo se lotili reševanja problema z uporabo metod za ustvarjalno reševanje problemov. Te metode so bile metode za definiranje problemov in priložnosti, kamor spadata tehnika W in kognitivno vzorčenje, ter metode ustvarjalnega razmišljanja, kamor sodita tehnika zapisovanja idej in morfološka analiza. Po uporabi metod in vse splošni analizi smo prišli do ugotovitve, da sta za zastavljen problem najprimernejši tehniki tehnika W v kombinaciji s tehniko kognitivnega vzorčenja, kot tudi tehnika zapisovanja idej, ki skupaj z morfološko analizo omogoča, da se na začetku osredotočimo le na eno ciljno skupino za rešitev našega problema.
Ključne besede: korona kriza, COVID-19, posledice, prilagoditev storitvenega programa, potovalna agencija
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
Soočanje proizvajalcev aluminija s preteklo globalno krizo in pripravljenost na "covid-19" krizo
Uroš Mohorko, 2021, magistrsko delo

Opis: V letu 2020 so se podjetja soočila s krizo COVID-19, ki je sicer nekoliko drugačna kot pretekle krize. Na kratko smo pregledali pretekle gospodarske krize, vzroke in njihove posledice. V magistrskem delu smo naredili primerjavo med pripravljenostjo podjetij na finančno krizo v letu 2008, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, ter pripravljenost na prihajajočo krizo COVID-19 v letu 2020 in v prihajajočih obdobjih. Zanimali so nas predvsem ključni kazalniki, ki jih uporabljamo za ocenjevanje uspešnosti podjetij. Ugotoviti smo želeli tudi vpliv krize na podjetje in kakšne posledice je imela zadnja gospodarska kriza v celotnem obdobju trajanja oziroma do leta 2011, ko je večina držav in podjetij že prišla iz krize. COVID-19 kriza je vsekakor drugačna, kot so bile pretekle. Državne pomoči in čezmerno zadolževanje držav je zaskrbljujoče. Predvsem zaradi ukrepov, ki jih države trenutno še izvajajo, pravih posledic po našem mnenju še ni občutiti. V analizi smo prikazali, da so podjetja v povprečju manj uspešna, kot so bila v letu 2007, torej pred finančno krizo v obdobju 2008–2010, pa vendar so izboljšale likvidnost ter razmerje dolžniško-lastniškega financiranja. Število zaposlenih v opazovanih podjetjih in obdobju vztrajno pada, kar je za stopnjo brezposelnosti vsekakor slab znak. Ugotovili smo tudi, da velikost nima vpliva na uspešnost premagovanja krize, prav tako ne moremo trditi, da uspešnost države, merjena skozi BDP/prebivalca, vpliva na uspešnost podjetja.
Ključne besede: finančna kriza, COVID-19 kriza, uspešnost, dobičkonosnost, proizvajalci aluminija
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 50; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

5.
Vodenje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v času epidemije covid-19
Aleksandra Špiclin, 2021, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je vodenje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v času epidemije COVID-19. Današnji čas je zaznamovala nalezljiva bolezen COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, njenemu izbruhu je sledila svetovna zdravstvena kriza. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razglasila pandemijo in s tem se je za ljudi in organizacije začela nova normalnost. V zelo kratkem času smo se morali prilagoditi novim razmeram. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali, kako se je z zdravstveno krizo soočilo vodstvo agencije in kako so vse to doživljali zaposleni v agenciji. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da se je vodstvo agencije uspešno odzvalo na zdravstveno krizo in podajamo nekaj priporočil, kako obstoječe stanje še izboljšati. Opažamo, da zaposlenim največ pomenita dobri medsebojni odnosi na delovnem mestu in primerna komunikacija. Z opravljanjem dela na domu, kot enim izmed ključnih ukrepov v času epidemije COVID-19, nimajo posebnih težav in so takšen način dela dobro sprejeli.
Ključne besede: Epidemija COVID-19, management, kadrovski management, krizni management, krizno komuniciranje.
Objavljeno: 26.08.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19
Sara Furlanič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je vplivala na počutje prebivalstva po vsem svetu. Ker je Covid-19 bila nova nalezljiva bolezen, o kateri je bilo malo znanega, so se vlade držav odločile za ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje bolezni. Ljudem je bila nenadoma odvzeta svoboda gibanja in druženja. Ostajali so v svoji domovih, ki naj bi bil najbolj varno okolje, pri tem je malo kdo pomislil, da dom ni vedno to. Izolacija sicer posameznika zaščiti brez boleznijo, ne more pa pred nasiljem. K nasilju so poleg izolacije prispevali tudi drugi stresni dogodki kot npr. izguba rednih prihodkov, dodatne obremenitve pri delu z otroki, ki so se šolali doma preko zoom-a. Vlada se je ukvarjala predvsem s pandemijo in pri tem pozabila na psihosocialne težave ljudi. Sama izolacija sicer ne vpliva na nasilje v družini, ampak ga lahko povečuje v družinah, kjer je že bilo. Tako je večina držav po svetu poročala o večjem nasilju v družinah v primerjavi s preteklim obdobjem, kjer so bile ogrožene predvsem ženske, otroci, starejši in invalidne osebe. Državne vlade so sicer sprejele številne ukrepe za pomoč žrtvam, pa vendar tega niso mogle v celoti preprečiti. Tako smo bili tudi v Sloveniji priča medijsko močno odmevnim krutim umorom in poskusom umora v letu pandemije (2020/2021). Razlogov za te umore in poskuse umorov ne moremo vselej pripisati izolaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar je početje storilcev kaznivih dejanj povezanih s tem, lahko bila tudi pandemija. Dejstvo je, da podatki iz zadnjih desetih let v Sloveniji kažejo, da se je nasilje v družinah zmanjševalo. Temu so botrovali tudi sprejeta zakonska določila in ukrepi nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini. Vsekakor je pomembno, da je v času drugačnih okoliščin (kot je pandemija) potrebno nameniti večjo pozornost odkrivanju nasilja v družini in žrtvam omogočiti, da brez strahu pred morebitnim storilcem opozorijo na to.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje, pandemija, Covid-19, umori
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 232; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (931,92 KB)

7.
Spletno postopanje med zaposlenimi v Sloveniji
Ester Doljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Ključne besede: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Vzgoja in izobraževanje v času epidemije covid-19 v Sloveniji – sistematičen pregled raziskav
Manja Švajger, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaradi epidemije COVID-19 so se po poročilih UNESCA zaprle šole po kar 188 državah z namenom omejitve širjenja okužb. To je močno vplivalo na sam izobraževalni proces in posledično tudi na vse vpletene. Uvedlo se je t. i. krizno izobraževanje na daljavo, ki ga ne moremo povsem enačiti s klasičnim izobraževanjem na daljavo, saj ni bilo oblikovano na način, da bi lahko na dolgi rok zamenjalo tradicionalni pouk v živo. Kljub temu se je v določenih državah obdržalo dalj časa. Po vsem svetu je bilo narejenih precej raziskav, ki so proučevale, kako so se s prehodom na izobraževanje na daljavo soočale različne skupine vpletenih. Naš namen je bil narediti sistematičen pregled teh raziskav v Sloveniji in na podlagi tega opredeliti temeljne psihosocialne potrebe učencev, učiteljev in staršev ter oblikovati priporočila za delo s temi skupinami. Primerjali smo tudi slovenske raziskave s tujino in naredili SWOT analizo izobraževanja na daljavo. V pregled raziskav je bilo vključenih triindvajset raziskav različnih kakovosti. Rezultati so pokazali, da so se vpleteni v krizno izobraževanje na daljavo soočali z raznimi težavami, kot so stres, težave s pozornostjo, motivacijo, socialna izolacija in podobno. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v tujini. Izkazalo se je, da je za izobraževanje na daljavo moč najti več negativnih plati kot pozitivnih, zato je še toliko bolj pomembno, da se pozitivne plati kar se da izkoristi in negativne čim bolj omeji. Pri slovenskih raziskavah je viden primanjkljaj raziskav določenih področjih, kjer še obstaja potencial za raziskovanje. Zaključujemo, da si, čeprav se razmere, povezane z ukrepi za zajezitev epidemije, vračajo v normalno stanje, ne smemo zakrivati oči pred vplivi zaprtja šol.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, epidemija, COVID-19, pregled raziskav
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Humor o turizmu med krizo Covid-19: analiza Facebook objav v skupinah, namenjenih popotnikom
Sara Mlakar, 2021, diplomsko delo

Opis: Facebook je kanal, namenjen dostopu do raznih informacij, obenem pa omogoča posameznikom ali skupnosti deliti, razpravljati in spremljati vsebine s skupnimi interesi. Ob razglasitvi pandemije zaradi krize COVID-19 smo v Facebook skupinah, namenjenim popotnikom, zaznali porast uporabe humorja na temo turizma, potovanj in krize COVID-19. Poleg tega, da ima humor v turizmu pomembno vlogo pri zagotavljanju pozitivnih izkušenj, smo z analizo besedil ugotovili, da ima humor pomembno vlogo tudi pri načinu spoprijemanja s krizo. Z analizo smo želeli ugotoviti, kako pogosto uporabljajo popotniki humor z namenom spoprijemanja s krizo ter kritiziranja turizma in turistične industrije med krizo COVID-19. Nadalje smo pri vseh Facebook objavah identificirali tematska področja uporabe humorja. Z analizo Facebook objav smo pridobili neposreden odraz skrbi in kritik turistov ter načine uporabe humorja v kriznem času, zato so ugotovitve zaključnega dela pomembne za turistična podjetja in predstavljajo pomemben korak pri razumevanju vloge humorja pri soočanju s krizo in potencialni nadaljnji uporabi humorja v turistični promociji.
Ključne besede: turizem, humor, teorije humorja, COVID-19, humor v turizmu
Objavljeno: 20.07.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
Vpliv pandemije covida-19 na transport
Mateja Salcman, 2021, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 je na Kitajskem izbruhnil nov gripi podoben virus, poimenovan SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19. Virus se je razširil po celem svetu in razglašena je bila pandemija. Vlade so bile primorane ublažiti hitro širjenje virusa, zato so bili sprejeli strogi ukrepi, kot so zaustavitev javnega življenja, šolanje in delo od doma, zapiranje meja in obvezna 14-dnevna karantena ob vstopu v državo. To je nosilo posledice na različne panoge, med njimi tudi na transport. Potniški transport je bil v celoti zaustavljen ali je potekal pod strogimi pogoji. Tovorni transport se je srečal z raznimi novimi izzivi, kot so povečana ozka grla zaradi daljših časovnih dob na mejnih prehodih in pomanjkanje voznikov v času ukrepov. Sprejeta so bila sicer številna odstopanja od predpisanih zakonov za tovorni transport, da je lahko ta potekal kar se da nemoteno.
Ključne besede: pandemija, covid-19, SARS-CoV-2, potniški transport, tovorni transport
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici