1. Napovedni dejavniki za zgodnjo ali kasnejšo intubacijo ob sprejemu bolnika na COVID enoto intenzivne terapije (CEIT) z virusno okužbo SARS-COV-2Nuša Hodošček, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Najpomembnejši razlog za hospitalizacijo bolnikov in potrebo po intenzivni negi v primerih bolnikov s koronavirusno boleznijo 2019 je akutna respiratorna odpoved in je na prvem mestu z več kot 85 %. Namen raziskave je bil raziskati vzroke za intubacijo, preučiti vpliv na preživetje in opredeliti kazalnike, ki vplivajo na zgodnjo ali kasnejšo intubacijo bolnikov v Covid enoti intenzivne terapije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili v enem izbranem urgentnem centru in covid intenzivni terapiji v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 110 bolnikov, ki so bili iz urgentnega centra premeščeni v Covid enoto intenzivne terapije na neinvazivni ventilaciji ali 60 % Venturi maski in bili nato intubirani znotraj 24 ali 48 ur. Podatke smo zajeli v časovnem okviru med septembrom 2020 in novembrom 2021.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pri izbranih laboratorijskih parametrih ni velikega nihanja med rezultati, ki bi z zagotovostjo potrdili, da so vplivali na odločitev o času intubacije. Izpostavimo lahko laboratorijski parameter feritin v krvi in D-dimer, ki sta v naši primerjavi odstopala skoraj za 30 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo preživetje boljše pri bolnikih, ki so jih intubirali v prvih 48 urah. Bolniki moškega spola in s sladkorno boleznijo so imeli statistično več ur mehanske ventilacije. Pri pregledu tuje literature smo v primerjavi z našimi rezultati ugotovili zelo podobne rezultate, čeprav je v njihovih študijah bil vzorec bolnikov obsežnejši.
Ključne besede: intubacija, intenzivna terapija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (649,74 KB) |
2. Finančna in gospodarska negotovost v Združenih državah Amerike med krizo covida-19Elma Jahić, 2025, diplomsko delo Opis: Negotovost predstavlja situacijo, ko subjekti ne morejo napovedati prihodnjih dogodkov ali oceniti njihove verjetnosti. Pandemija covida-19 je prinesla globalno finančno negotovost, ki je bila zaznamovana z visoko volatilnostjo na finančnih trgih in dramatičnimi spremembami v gospodarskih obetih. Finančni in gospodarski sektorji so pod vplivom krize covida-19 dosegli izstopajoče spremembe. Volatilnostni indeksi, kot je VIX, so se zvišali na rekordne ravni, kar je povzročilo povečano nezaupanje in strah med vlagatelji. Razglasitev pandemije je povzročila velike pretrese na finančnem trgu v ZDA, kar je najbolj očitno izraženo v znatnem padcu indeksa S&P 500 med februarjem in aprilom 2020. Stopnje brezposelnosti so aprila 2020 dosegle rekordne ravni, zlasti v gostinstvu. Gospodarska kriza in povečanje brezposelnosti sta postali prevladujoči temi po vsem svetu od začetka pandemije. V naši analizi smo podali pregled o brezposelnosti glede na panogo, starost, spol, stopnjo izobrazbe in raso. Povečanje cen trajnih dobrin in težave v dobavni verigi so prispevale k visokim inflacijskim stopnjam do sredine leta 2022. V okviru naše analize smo preučevali tudi fiskalno in monetarno negotovost med pandemijo covida-19, vključno s ključnimi ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom blažitve gospodarskih vplivov.
Ključne besede: finančna negotovost, gospodarska negotovost, indeks volatilnosti, indeks gospodarskopolitične negotovosti, pandemija, covid-19.
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. How the volume of traffic affected air quality during the extreme event of COVID-19 lockdown in a small cityBranka Trček, Rok Kamnik, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The extreme traffic measures during the COVID-19 lockdown provided a unique opportunity to gain better insight into the relationship between traffic characteris-tics and NO2 concentrations in Maribor, a small Slove-nian city. NO2, traffic and meteorological data were sta-tistically processed in detail for March and April 2018, 2019 and 2020 to get a historical insight and to exclude the specifics of the lockdown period. The extreme event resulted in an average reduction of road traffic of 42%. The decrease in the number of passenger cars ranged from 33.9 to 60.3% per day with the largest decrease on the motorway. Daily averages of heavy goods traffic de-clined on the motorway and the expressway by 24.6% and 7%, respectively. Traffic characteristics were reflect-ed in a 24–27% decrease in NO2 concentrations at the urban station. The change is smaller than the change in traffic volume, which could be explained by the change in the composition of the vehicle fleet due to the increase in NO2-dominant traffic sources, e.g. diesel heavy goods vehicles. The presented results are relevant for improv-ing air quality and sustainable mobility management in small cities. They highlight the important role of reor-ganisation of heavy goods traffic in urban logistics.
Ključne besede: road traffic, extreme event, COVID-19 lockdown, NO2 emissions, meteorological conditions, air pollution
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Vpliv kriznih dogodkov na šolstvoAna Hlastan, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko vpliva kriznih dogodkov na šolstvo. Na podlagi strokovne in znanstvene literature smo najprej opredelili zgodovinski pregled šolstva, množične medije in njihov vpliv na šolstvo ter metode učenja. V nadaljevanju smo preučili definicije krize, vrste kriz ter koncept kriznega upravljanja in pomembnost obvladovanja kriznih dogodkov. Teoretični del smo zaključili s povezavo kriznih dogodkov in šolstva. Raziskali smo, kako kriza vpliva na učence, njihovo izobraževanje in celotni izobraževalni sistem. Nato smo bolj podrobno preučili, kako neenakopraven dostop do izobraževalnih virov in tehnologije vpliva na učence, kako so se skozi pandemijo razvila drugačna ocenjevanja in vrednotenja znanja učencev in kako se je duševno zdravje profesorjev kot tudi učencev spreminjalo skozi krizne dogodke, kot je covid-19.
V empiričnem delu smo preko portala 1ka pridobili mnenje anketiranih o ignoranci možnih kriznih dogodkov na šolstvo, prenosu znanja med univerzitetnimi učitelji in študenti v času krize in kratkoročnih in dolgoročnih posledicah kriznih dogodkov v šolstvu. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnosti izbruha nalezljivih bolezni in da menijo, da šolstvo ni dovolj pripravljeno na izredne dogodke, kot je covid-19. To kaže na nujnost vzpostavitve preventivnega in celostnega reševanja možnosti pojava izrednih razmer, kot so izbruhi nalezljivih bolezni. Ugotovitve so tudi pokazale, da je pandemija močno vplivala na kakovost in prenos znanja in da anketirani niso prejeli dovolj pomoči in podpore s strani vodilnih, kar je pomembno za pravilno postopanje v primeru izbruha nalezljive bolezni, kot je covid-19. Krizni dogodki, ki se pojavijo hitro in nepričakovano, imajo veliko kratkoročnih kot dolgoročnih posledic v šolstvu, saj smo v raziskavi ugotovili, da je pandemija na splošno negativno vplivala na počutje anketiranih. Prinesla pa je tudi nekatere spremembe, ki bi jih anketirani radi obdržali.
Raziskava potrjuje, da krizni dogodki lahko predstavljajo velik izziv za šolstvo, vendar prinašajo tudi možnosti za napredek in preobrazbo izobraževalnega sistema, saj bi z uvedbo sistematičnih ukrepov in celovitega programa, ki bi vključeval univerzalni postopkovnik upravljanja in obvladovanja kriznih razmer ali dogodkov, omogočili hitrejšo in učinkovitejšo zajezitev izrednih kriznih dogodkov, kot je covid-19.
Ključne besede: šolstvo, pandemija, krizni dogodki, covid-19, krizno upravljanje.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,27 MB) |
6. Optimal governance and implementation of vaccination programmes to contain the COVID-19 pandemicMahendra Piraveenan, Shailendra Sawleshwarkar, Michael Walsh, Iryna Zablotska, Samit Bhattacharyya, Habib Hassan Farooqui, Tarun Bhatnagar, Anup Karan, Manoj Murhekar, Sanjay P. Zodpey, K. S. Mallikarjuna Rao, Philippa Pattison, Albert Y. Zomaya, Matjaž Perc, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Since the recent introduction of several viable vaccines for SARS-CoV-2, vaccination uptake has become the key factor that will determine our success in containing the COVID-19 pandemic. We argue that game theory and social network models should be used to guide decisions pertaining to vaccination programmes for the best possible results. In the months following the introduction of vaccines, their availability and the human resources needed to run the vaccination programmes have been scarce in many countries. Vaccine hesitancy is also being encountered from some sections of the general public. We emphasize that decision-making under uncertainty and imperfect information, and with only conditionally optimal outcomes, is a unique forte of established game-theoretic modelling. Therefore, we can use this approach to obtain the best framework for modelling and simulating vaccination prioritization and uptake that will be readily available to inform important policy decisions for the optimal control of the COVID-19 pandemic.
Ključne besede: COVID-19, evolutionary game theory, digital epidemiology, vaccination, social network, public goods game, social physics
Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (506,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Burnout and job satisfaction of healthcare workers in Slovenian nursing homes in rural areas during the COVID-19 pandemicLjiljana Leskovic, Karmen Erjavec, Robert Leskovar, Goran Vukovič, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction and objective: Since there is no study on burnout and job satisfaction in Slovenian nursing homes during the COVID-19 pandemic, this study aims to analyse job satisfaction and burnout levels of healthcare professionals working in Slovenian nursing homes in rural areas during the COVID-19 pandemic, and make a comparison with the results of the same services in 2013.
Material and methods: The study is based on a cross-organisational and descriptive quantitative study conducted in spring 2013 (n = 556) and spring 2020 at the peak of the pandemic in Eastern Europe (n = 781) to identify the relationships and the changes in the satisfaction and burnout levels of healthcare professionals working in Slovenian nursing homes in rural areas, and on a qualitative study conducted in 2020, to identify in-depth relationships and changes in both studies during the COVID-19 pandemic.
Results: An increase in burnout syndromes between 2013 – 2020 was observed. The respondents experienced intensified emotional exhaustion and lack of personal accomplishment during the COVID-19 pandemic; however, depersonalisation did not differ statistically over the years. During the pandemic crisis, healthcare workers were less satisfied with their job than in spring 2013. Their job satisfaction was related to satisfaction with the work of nursing homes and with the work of state institutions and politicians who directly affected their working conditions and recognition in society.
Conclusions: The COVID-19 pandemic significantly exacerbated already existing burnout syndromes of nursing homes healthcare workers in Slovenian rural areas. Job satisfaction proved to be a relevant predictor of burnout syndrome. A negative correlation was observed between job satisfaction in 2020 and emotional exhaustion and personal accomplishment in 2013 and 2020.
Ključne besede: job satisfaction, professional burnout, healthcare workers, nursing homes, COVID-19 pandemic
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (380,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. ORGANIZACIJSKE IN MANAGEMENTSKE SPREMEMBE V TEKU COVID-19 V PODJETJE L`OREALDancho Filipov, 2021, diplomsko delo Opis: Organizacijske in menedžerske spremembe med virusom, covidom-19, ki je uspel močno vplivati na prebivalstvo, zdravje, podjetja, delniške trge in druge stebre svetovnega gospodarstva. Hitro širjenje, ki se je na Kitajskem začelo januarja, in se razširilo na več kot 200 držav, je povzročilo gospodarsko negotovost. Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi lahko prišlo do najhujše gospodarske recesije. Negotovost glede pandemije se je postopoma pojavila tudi zaradi premalo številnega cepljenja, kar bi lahko vodilo k dolgoročnemu preživetju virusa. Da bi se spopadli s temi novimi razmerami, so države po vsem svetu uvedle ukrepe, ki vključujejo različne omejitve. Tako je bilo delovanje pristanišča, delo malih in velikih podjetij, združevanje v skupine omejeno. S tem je bil vzpostavljen nov sistem delovanja, precej drugačen od prejšnjega.
Ključne besede: e-poslovanja, ekonomski kazalniki, covid-19, management prodaja.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (994,87 KB) |
9. Industrial tourism in India after COVID-19 : 1st cycle professional bachelor's studies graduate thesisSharon Shaju, 2024, diplomsko delo Opis: Industrijski turizem se pogosto nanaša na obiske industrijskih objektov ali lokacij. Industrijski turizem v Indiji predstavlja majhen segment celotnega turističnega trga. V diplomski nalogi smo poskušali ugotoviti stanje industrijskega turizma v Indiji pred in po COVIDU-19. Ker se industrijski turizem v Indiji osredotoča predvsem na izobraževanje in ne na prostočasne aktivnosti, so študentje glavna ciljna skupina. Med COVIDOM-19 je bil indijski industrijski turizem skupaj z vsemi drugimi turističnimi deležniki prisiljen v popolno zaprtje, kar je povzročilo izgube in omejitve potovanj, zaradi česar turistov sploh ni bilo. Vendar pa je nekaj industrijskih panog naredilo uspešen korak v smeri inovativnosti in spremenilo ponudbo v doživetja virtualne resničnosti, spletne delavnice in video oglede. Raziskava je zajela vse vplive COVIDA-19 na industrijski turizem in na tej podlagi je predlaganih nekaj idej za primer, da bi se zdravstvena kriza ponovila.
Ključne besede: industrijski turizem, COVID-19, zdravstvena kriza, varnostni protokoli, virtualna resničnost
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,03 MB) |
10. Communicating sentiment and outlook reverses inaction against collective risksZhen Wang, Marko Jusup, Hao Guo, Lei Shi, Sunčana Geček, Madhur Anand, Matjaž Perc, Chris T. Bauch, Jürgen Kurths, Stefano Boccaletti, Hans-Joachim Schellnhuber, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Collective risks permeate society, triggering social dilemmas in which working toward a common goal is impeded by selfish interests. One such dilemma is mitigating runaway climate change. To study the social aspects of climate-change mitigation, we organized an experimental game and asked volunteer groups of three different sizes to invest toward a common mitigation goal. If investments reached a preset target, volunteers would avoid all consequences and convert their remaining capital into monetary payouts. In the opposite case, however, volunteers would lose all their capital with 50% probability. The dilemma was, therefore, whether to invest one's own capital or wait for others to step in. We find that communicating sentiment and outlook helps to resolve the dilemma by a fundamental shift in investment patterns. Groups in which communication is allowed invest persistently and hardly ever give up, even when their current investment deficits are substantial. The improved investment patterns are robust to group size, although larger groups are harder to coordinate, as evidenced by their overall lower success frequencies. A clustering algorithm reveals three behavioral types and shows that communication reduces the abundance of the free-riding type. Climate-change mitigation, however, is achieved mainly by cooperator and altruist types stepping up and increasing contributions as the failure looms. Meanwhile, contributions from free riders remain flat throughout the game. This reveals that the mechanisms behind avoiding collective risks depend on an interaction between behavioral type, communication, and timing.
Ključne besede: social dilemma, free riding, climate change, negotiation, group size, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
