1. |
2. Javno mnenje o delu slovenske policije v času epidemije COVID-19 : magistrsko deloKiara Ropoša, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjih treh letih smo bili deležni ogromno novih sprememb, ki so bile v preteklosti skoraj ali celo nemogoče. Primorani smo bili sprejeti nove, še ne do zdaj znane navade. Nova realnost je tako prinesla nesoglasja in posledično poslabšanje oziroma nezaupanje v državne institucije in varnostne ukrepe, ki jih je sprejela vlada. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, ki je opravljena z vprašalnikom avtorjev Maskály et al. (2021) z naslovom »Police Organizational Changes During the Global COVID-19 Pandemic«. Za zbiranje in obdelavo podatkov je uporabljeno orodje 1ka. V nalogi je med drugim narejen pregled o doživljanju stresa pri javnih uslužbencih policije pri opravljanju policijskega dela v času epidemije COVID-19, zaupanje oziroma nezaupanje v vladne ukrepe in epidemija COVID-19 v Sloveniji, kjer je bilo opravljenih več analiz z vidika protestov zoper vladne ukrepe v Sloveniji. Na podlagi narejenih analiz smo navedli ukrepe za izboljšanje javnega mnenja v delovanje slovenske policije. Hipoteze smo preverjali z dvema večkratnima regresijskima analizama in eno enostavno linearno regresijsko analizo. Med drugim nas je zanimalo, kateri dejavniki so povezani s spoštovanjem vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni. Ugotovili smo, da je pripravljenost za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije zaradi novega koronavirusa, povezano z zaupanjem javnosti v delovanje policije, z uspešnim spopadanjem policije z izzivi epidemije in spoštovanjem javnosti do policije. V nalogi smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in prišli do zaključka, da na upoštevanje in spoštovanje ukrepov vplivajo samozaščitni ukrepi, med katere spadajo nošnja zaščitne maske, pozitivno mnenje javnosti do policije in vidnost policistov v soseski. V nalogi smo na podlagi narejenih analiz in pregleda literature predlagali ukrepe za izboljšanje komunikacije s strani policijske organizacije do zaposlenih in njihove učinke, ki imajo znaten vpliv na izboljšanje javnega mnenja do policije.
Ključne besede: slovenska policija, javno mnenje, stališča, COVID-19, vlada, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.03.2023; Ogledov: 94; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. Finančna pismenost in vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev.Jure Fras, 2022, magistrsko delo Opis: Slovenci praviloma veljamo pri izbiri varčevanja za precej konservativen narod, ki je pretežno nenaklonjen tveganju. V nekaterih obdobjih je takšno finančno vedenje smiselno in povzroča manj finančne škode, v drugih obdobjih pa je lahko finančna škoda zaradi takšnega vedenja bistveno večja.
Nahajamo se v izredno negotovem obdobju, ko so se posledice svetovne pandemije začele kazati na ekonomskem področju, vse skupaj pa je le še podkrepila vojna v Ukrajini. Spopadamo se s težavami na področju dobave energentov, prav tako nam ne prizanaša rekordno visoka inflacija, ki med ljudmi vzbuja strah in nestabilnost. Prav to je obdobje, ko je »varčevanje v nogavici« najbolj pogosta, a hkrati najslabša oblika varčevanja, saj inflacija požira vrednost našega denarja.
V magistrski nalogi smo se spraševali, kaj pravzaprav vpliva na varčevalne navade ljudi. Ugotovili smo, da smo Slovenci, kljub nekaterim zmotnim prepričanjem, glede na ostale primerljive narode relativno visoko finančno pismeni. Največ znanj s področja finančne pismenosti dobimo skozi prakso in ob učenju z denarjem, zaostajamo pa pri učenju finančne pismenosti v sklopu izobraževalnih programov.
Ugotavljali smo, katerih finančnih naložb se Slovenci največ poslužujemo in zakaj. V magistrskem delu je predstavljen pregled finančnih naložb glede na različne faktorje, kot so tveganje, donos, ročnost ipd. Preučevali smo vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev in ugotovili, da se je varčevanje v tem obdobju enormno povečalo, stopnja varčevanja je znašala rekordnih 22,6 %.
Pomanjkanje znanja ter nepreverjene informacije predstavljajo glavni razlog za konservativno varčevalno politiko Slovencev, sprememba le-te pa bi lahko ključno vplivala na ustrezno prerazporeditev kapitala, povečanje BDP-ja in višjo blaginjo med ljudmi.
Ključne besede: Finančna pismenost, finančni inštrumenti, varčevalne navade, investicijske navade, pandemija Covid-19.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 51; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,58 MB) |
4. Delo na daljavo v času epidemije Covid-19 - informacijskovarnostna vprašanja : magistrsko deloAljaž Sok, 2023, magistrsko delo Opis: Epidemija covida-19 je v Sloveniji in svetu v življenja ljudi prinesla veliko sprememb. Posledice se niso poznale le na zdravstveni ravni, ampak je imela tudi velik vpliv na družbeni ravni, saj so vlade za preprečevanje širjenja virusa sprejele ukrepe, ki so vplivali na delo. Organizacije so se čez noč znašle pred nepričakovanim izzivom, kako se organizirati, da ne bo prišlo do prekinitve poslovanja. Kjer je le bilo mogoče, so zaposlenim kot alternativo ponudili delo na daljavo, kar pa je prineslo potrebne spremembe za zagotavljanje informacijske varnosti. Delo se je razpršilo iz pisarne na več lokacij, kar je pomenilo večjo stopnjo tveganja in nevarnosti. Da bi zagotovili neprekinjeno poslovanje, je bilo potrebno poskrbeti za dobro organizacijo dela, prav tako pa tudi boljšo zaščito. V nalogi smo se osredotočili na delo na daljavo v času covida-19 in na informacijsko-varnostna vprašanja, ki jih je ta epidemija prinesla. V prvem delu smo s sistematičnim pregledom literature raziskovali zgodovino dela na daljavo, s kakšnimi izzivi so se soočali delodajalci in zaposleni in kaj vse je potrebno za zagotovitev neprekinjenega poslovanja. Prav tako smo se dotaknili zakonske podlage, ki nam je dala vpogled v ureditev informacijske varnosti v Sloveniji. Pregledali smo upravljanje informacijske varnosti in sisteme, s katerimi zagotavljamo le-to. S selitvijo dela na splet je prišlo do večjega tveganja, zato smo preverili, kakšne nevarnosti nam lahko pretijo na spletu in izven njega ter kako se pred njimi zaščititi. V drugem delu naloge smo naredili raziskavo. V prvem delu raziskave smo s pomočjo ankete raziskovali vpliv časa, ki ga preživimo na spletu, na poznavanje spletnih nevarnosti. V drugem delu pa smo od strokovnjakov preko intervjujev želeli izvedi, kako je potekalo organiziranje dela v času covida-19, kakšni so predlogi za izboljšanje informacijske varnosti in kako vidijo delo na daljavo tudi v prihodnosti.
Ključne besede: delo na daljavo, informacijska varnost, neprekinjeno poslovanje, Covid-19, epidemije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.03.2023; Ogledov: 111; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,21 MB) |
5. Vpliv epidemije covid-19 na izobraževanje učencev predmetne stopnje osnovne šole stražišče kranjAna Kondič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem želela raziskati, kako je epidemija covid-19 vplivala na izobraževanje učencev predmetne stopnje osnovne šole Stražišče Kranj. Cilj in namen naše naloge je bil ugotoviti, katere so glavne prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo in kakšen način izobraževanja učencem bolj ustreza – tradicionalen ali na daljavo. Ugotoviti smo želeli tudi, kako so se učenci znašli z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in za katere predmete so pri izobraževanju na daljavo potrebovali več učenja oziroma časa.
Ključne besede: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, epidemija, covid-19, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 84; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,06 MB) |
6. Skrb za zdravje zaposlenih v Psihiatrični bolnišnici Begunje v času pandemije Covid-19Denis Džamastagić, 2022, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je raziskati dejavnike, ki bodo v času mogočih ponovnih epidemij prepoznale dejavnike tveganja, ki vplivajo na izgorelost in dojemanje varnosti zdravstvene obravnave zdravstvenih delavcev.
Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. V raziskavi sta bila kot instrument uporabljena dva vprašalnika. Statistično populacijo so predstavljali vsi zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic.
Ustrezna organizacija bolnišnice v času epidemije je pozitivno povezana z občutkom varnosti pacientov med zaposlenimi v času epidemije. V raziskavi ugotavljamo pomembnost komunikacije vodstva zdravstvenih organizacij v času epidemije. Višja samoocena komunikacije anketirancev, vodstva z zaposlenimi v času epidemije je pozitivno povezana z občutkom varnosti pacientov med zaposlenimi v času epidemije in negativno z občutkom izgorelosti med zaposlenimi v času epidemije na področju depersonalizacije. Ustrezno sodelovanje med poklicnimi skupinami v času epidemije je negativno povezano z občutkom izgorelosti med zaposlenimi v času epidemije na področju depersonalizacije.
V času epidemije je odgovornost vodstev bolnišnic, da z ustreznim vodenjem, organizacijo in s komunikacijo omogoča kakovostno sodelovanje med različnimi poklicnimi skupinami.
Ključne besede: epidemija, Covid-19, izgorelost, varnost
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 55; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Vpliv pandemije covid na sektor logistike : magistrsko deloNataša Frlež, 2023, magistrsko delo Opis: Pandemija Covida-19 je pretresla svet, ki postavlja globalne dobavne verige v središče pozornosti širše javnosti ter neznane posledice. Izbruh smrtonosnega virusa Covida-19 ni le jemal življenj, ampak je tudi močno vplival na gospodarstvo. Zaradi stroge zapore so bile proizvodne in logistične dejavnosti začasno ustavljene ali omejene, kar je vplivalo na povpraševanje in ponudbo različnih izdelkov. Nedavne raziskave so pokazale, da je finančna kriza prizadela sektor logistike na neugoden način. Namen magistrskega dela je preučiti vpliv finančne krize iz leta 2008 in Covida-19 na logistiko. Glavne dejavnosti logističnih podjetij, ki smo si jih izbrali za primerjavo med omenjenimi krizami, so predvsem premikanje, skladiščenje in pretok blaga. Logistična panoga predstavlja eno najpomembnejših povezav s svetom. Tveganje je že dolgo pomemben vidik logistike. To je še posebej vidno zdaj, ko je Covid-19 prizadel ves svet. Tako kot finančna kriza je tudi kriza Covida-19 prinesla podjetjem nove izzive. V obeh omenjenih krizah je veliko vzporednic, vendar je bil vpliv finančne krize na logistiko veliko globlji. Pandemija Covida-19 in svetovna finančna kriza se zdita podobni, vendar je vsak prinesel novo negotovost. V obeh primerih je borza doživela padec BDP-ja po vsem svetu, prav tako davčni prihodki, ko so ljudje izgubili dohodke in so se dobički podjetja enormno zmanjšali. Od začetka leta 2020 je vse več držav po vsem svetu zaprlo svoje meje ter omejilo prevoz in potovanja zaradi izbruha koronavirusa (Covid-19), kar predstavlja izziv za mednarodno trgovino in prevoz.
V magistrskem delu bomo analizirali kazalnike izbranih logističnih podjetij v Evropi in Sloveniji. Na primeru Slovenije bomo analizirali tudi transportni trg. Na osnovi kazalnikov lažje preučujemo uspešnost poslovanja podjetij v določenem obdobju. Za magistrsko nalogo smo analizirali obdobje finančne krize v letih 2008 in 2009 v primerjavi s koronakrizo 2019 in 2020. Omenjeni krizi smo primerjali na vzorcu dveh let. Za lažjo primerjavo smo krizi primerjali v šestih različnih logističnih podjetjih.
Ključne besede: Covid-19, transport, logistika, finančna kriza, logistična podjetja
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 90; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,60 MB) |
8. Delo računovodij v času virusa covid-19Katja Gorenc, 2022, magistrsko delo Opis: Covid-19 bolezen je bila prvič prepoznana kot grožnja decembra 2019 v mestu Wuhan, Kitajska. Od takrat se je virus razširil po državah po vsem svetu in v kratkem času je WHO razglasila, da virus COVID 19 predstavlja izredne razmere na področju javnega zdravja. Uničujoč vpliv virusa ni omejen samo na področje javnega zdravja, ampak postane očiten tudi na ravni finančne dejavnosti.
V luči krize pandemije Covid je svet bil priča pomembnim in dramatičnim spremembam na vseh ravneh, trendih in sektorjih, zaradi katerih je pandemija postala utemeljitev in način za ponovno razmišljanje o številnih temah, na katere je vplival ta virus, med drugim tudi na računovostvo. Med pandemijo so se organizacije soočale s številnimi težavami, kot je grožnja bankrota in plačilne nesposobnosti, ki so jih motivirale, da sprejmejo različne ukrepe, tudi odločitev za delo na daljavo, ki je prineslo ogromno izzivov. Glavni izzivi, s katerimi so se zaradi dela na daljavo soočali računovodje so večja delovna obremenitev, več stresa, več elektronske pošte in sestankov, slepa komunikacija s strankami, izolacija od sodelavcev oziroma članov ekipe. Virus je defintivno dodal večji pritisk na profesionalno in etično ravnanje računovodskega poklica.
Seveda pa ima vsak izziv pozitivne in negativne vplive. Poleg zgoraj naštetih izzivov je pandemije prinesla tudi veliko priložnosti za izboljšave. Tako bi se naj soočali z »novim normalnim« računovodenjem, kot so računovodstvo po pandemiji poimenovali člani »velikih 4«.
To delo obravava najpomembnejše vidike, izzive in spremembe, ki jih je pandemija prinesla v računovodstvo in v delo računovodij. Znotraj dela je predstavljena tudi raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 200 računovodij iz Slovenije, s katero smo dobili pomemben vpogled v spremembe, ki jih je Covid-19 prinesel v vsakdanje poklicno življenje računovodij.
Ključne besede: Covid-19, Pandemija, Revizija, Računovodstvo, Delo na daljavo
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 46; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. Vpliv COVID-19 krize na poslovanje farmacevtskih družbTimotej Bobič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv COVID-19 krize na poslovanje največjih farmacevtskih družb v letu 2020. Na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki so javno dostopni v letnih ali finančnih poročilih proučevanih družb, smo analizirali razlike v poslovanju farmacevtskih družb v letu 2020 v primerjavi z obdobjem zadnjih treh let pred krizo. Na podlagi ugotovljenih razlik v poslovanju družb smo ugotavljali možen vpliv COVID-19 krize na farmacevtske družbe in na farmacevtsko industrijo.
V prvem delu smo opredelili epidemijo COVID-19 in nastalo ekonomsko-gospodarsko krizo. Na podlagi makroekonomskih pokazateljev smo ugotovili vpliv COVID-19 krize na svetovno gospodarstvo. S pomočjo literature smo opredelili farmacevtski sektor, ugotovili njegove ključne značilnosti in predstavili morebitne vplive gospodarske krize nanj.
V drugem delu smo najprej predstavili osem proučevanih družb in njihovo poslovanje v proučevanem obdobju. Na podlagi preoblikovanih in prečiščenih računovodskih izkazov smo analizirali premoženjsko finančni položaj in poslovno uspešnost, učinkovitost ter gospodarnost poslovanja izbranih farmacevtskih družb v opazovanem obdobju. Proučili smo morebitne razlike med izračunanimi kazalci in kazalniki poslovanja v času krize v letu 2020 in pred njo. Ugotovili smo, da se vpliv COVID-19 krize v večini proučevanih farmacevtskih družb v letu 2020 kaže predvsem v nižjih prodajnih in splošnih stroških, zmanjšanju ali nižji rasti prihodkov od prodaje in v povečanju kratkoročnih sredstev oziroma zalog.
Ključne besede: farmacevtska industrija, COVID-19 kriza, analiza računovodskih izkazov, uspešnost poslovanja, ekonomsko-gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 81; Prenosov: 25
Celotno besedilo (5,50 MB) |
10. |
