Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The purpose of this article is to present the use of a previously validated wearable sensor device, Armbeep, in a real-life application, to enhance a tennis player’s training by monitoring and analysis of the time, physiological, movement, and tennis-specific workload and recovery indicators, based on fused sensor data acquired by the wearable sensor—a miniature wearable sensor device, designed to be worn on a wrist, that can detect and record movement and biometric information, where the basic signal processing is performed directly on the device, while the more complex signal analysis is performed in the cloud. The inertial measurements and pulse-rate detection of the wearable device were validated previously, showing acceptability for monitoring workload and recovery during tennis practice and matches. This study is one of the first attempts to monitor the daily workload and recovery of tennis players under real conditions. Based on these data, we can instruct the coach and the player to adjust the daily workload. This optimizes the level of an athlete’s training load, increases the effectiveness of training, enables an individual approach, and reduces the possibility of overuse or injuries. This study is a practical example of the use of modern technology in the return of injured athletes to normal training and competition. This information will help tennis coaches and players to objectify their workloads during training and competitions, as this is usually only an intuitive assessment.
Ključne besede: tennis, training, data-based coaching, shot recognition, wearable device, workload, recovery
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: The article tries to answer the research question: What is the potential additive effect on employee satisfaction when using management coaching model and its activities? The purpose of the article has been to form a model of management coaching and of the influence of its activities on employee satisfaction based on theory review and field study results. We have confirmed the main hypothesis (H1: Implementing management coaching model positively influences employee satisfaction) and all of the secondary hypotheses (Hi,j: Implementing activity "i" of the management coaching model positively influences factor "j" of employee satisfaction; i = 1, 2, 3, 4, 5; j = 1, 2, 3, 4, 5) with our empirical study, focused on the employees. The topic is of practical value and it will help managers in Slovenia and abroad understand the effect of the activities of coaching on employee satisfaction.
Ključne besede: coaching, satisfaction of employees, successfulness of an enterprise, management, model
Objavljeno v DKUM: 15.01.2021; Ogledov: 797; Prenosov: 53
Povezava na datoteko

Opis: Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z vplivom coachinga na razvoj organizacijske kulture. Slednja predstavlja skupek vrednot, norm ter prepričanj, ki jih gradijo in razvijajo člani organizacije. Temelj vsakega podjetja so torej zaposleni, ki s svojim znanjem, veščinami in sposobnostmi vplivajo na celotno delovanje organizacije. Iz tega razloga je vlaganje v razvoj človeškega kapitala nujno. Ena izmed metod, ki prispeva k razvoju človeškega kapitala v organizaciji, je coaching. Z njegovo uporabo lahko podjetja maksimirajo neizkoriščene potenciale zaposlenih in s tem vplivajo na njihove spretnosti, sposobnosti ter na številne druge dejavnike dela, med drugim tudi na razvoj organizacijske kulture. Magistrsko delo je v celoti predstavljeno na teoretičnih osnovah. V prvem delu smo opredelili človeški kapital in predstavili pomen rednega merjenja ter investiranja vanj. Nato smo predstavili vplive človeškega kapitala na konkurenčno prednost organizacij in opredelili načine njegove krepitve. V drugem delu smo se lotili pojma coachinga. Predstavili smo njegovo zgodovino, značilnosti in vrste, opisali razvoj coachinga v Sloveniji ter povzeli stanje coachinga po svetu. Ker vse več korporacij ugotavlja, da jim coaching prinaša veliko prednosti, smo v tretjem delu predstavili temeljne kompetence coachev in natančno opredelili proces coachinga v organizacijah ter povzeli nekaj pomembnih ugotovitev glede coachinga v problematičnih situacijah. Predzadnji del magistrskega dela predstavlja vpliv coachinga na razvoj organizacijske kulture. V tem delu smo opredelili nekaj teoretičnih osnov pojma organizacijske kulture in predstavili pomen ustrezne kulture za uspešnost organizacij ter njen vpliv na zadovoljstvo, kreativnost in inovativnost zaposlenih. Ob tem smo našteli še nekaj prednosti uporabe coachinga za organizacije in posameznike. V zadnjem delu smo se lotili opredelitve kulture coachinga. Za oblikovanje ustrezne kulture coachinga smo najprej opisali pomen izdelave analize in vrednotenja primarne oziroma obstoječe organizacijske kulture, nato pa smo natančno opredelili še korake oblikovanja kulture coachinga. Ob zaključku oblikovanja kulture coachinga smo pojasnili tudi pomembnost merjenja učinkovitosti coachinga ter našteli nekaj prednosti kulture coachinga za organizacije.
Ključne besede: človeški kapital, coaching, organizacijska kultura, kultura coachinga.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2017; Ogledov: 1618; Prenosov: 378
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: V nalogi smo najprej predstavili problem in opisali nekaj ključnih elementov upravljanja, kot so vodenje, pozitivna psihologija, zaupanje, komunikacija in motivacija ter dobro počutje na delovnem mestu. Vodenje je ključni atribut uspešnih organizacij, ki morajo kot komplementarni aktivnosti vodenja v svojo bit optimalno integrirati tako menedžment kot voditeljstvo. Principi pozitivne psihologije pomagajo ljudem osmišljati njihove aktivnosti. Komunikacija je kritična in celovita aktivnost uma in telesa. Brez zaupanja in sprejemanja tveganja ni dosežkov. Motivacija izhaja iz nas samih, zunanja pa mora temeljiti na iskrenosti in konsistentnosti. V nadaljevanju smo podrobneje opisali glavne elemente procesa upravljanja delovne uspešnosti, kot so poslovni načrti in cilji, delovna uspešnost in njeno ocenjevanje. Poudarek pri upravljanju delovne uspešnosti smo dali na procesnost, na kontinuiranost. Predstavili smo pomen poslovnih vedenj, opisali namen in principe postavljanja ciljev. Opisali smo, kako pomembne so jasnost, točnost in transparentnost pri merjenju dosežkov. Eno izmed poglavij smo namenili dajanju povratne informacije, ki je v procesu upravljanja delovne uspešnosti pravzaprav ključni element, saj spodbuja napredek, spremembe in razvoj ljudi. Posameznik lahko uspešno dela le, če ima za predvideno delo vse potrebne kompetence, zato smo jim namenili poglavje, sploh ker je del raziskave namenjen ugotavljanju, kako pomembne so vodstvene kompetence v procesu upravljanja delovne uspešnosti. Opisali smo tudi, kako v sodobnem času na svojem pomenu pridobiva coaching, pa o pomenu kreativnosti in inovativnosti v organizacijah kot pogojev za kontinuiran razvoj organizacij. Posebno poglavje pa smo namenili tudi odnosu med posameznikom in organizacijo v smislu njune globoke povezanosti in pripadnosti. Naloga temelji na primeru konkretne organizacije, za katero smo opisali proces upravljanja delovne uspešnosti in njegove elemente, kot na primer namen, potek, postavljanje ciljev in njihova struktura, kalibracije in ocenjevanje ter osebni pogovori. V nadaljevanju smo predstavili raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom raziskovanja, predstavili smo izvedbo raziskave, vprašalnik, ki smo ga v raziskavi uporabili, in testiranja naših hipotez. Posebno poglavje smo namenili še samostojno statistični obdelavi dejanskih podatkov o delovni uspešnosti našega vzorca. Sledile so ugotovitve iz vprašalnika, v diskusiji smo jih povezali s teoretičnimi izhodišči in v nadaljevanju postavili nadgrajen model, ki bo zagotavljal učinkovitejše upravljanje procesa delovne uspešnosti v prihodnosti. Temelji na pogostejši uporabi več vodstvenih kompetenc in na kontinuirani vsebinski in izvedbeni osredotočenosti na uresničevanje strateških ciljev in na ustvarjanju notranjega okolja, ki bo to omogočalo.
Ključne besede: delovna uspešnost, stalne povratne informacije v realnem času, vodstvene kompetence, pozitivna psihologija, coaching, tehniške storitve
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1192; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: Temelj vsakega podjetja so ljudje oziroma njihovi zaposleni. Za uspešen razvoj podjetja je ključno, da so zaposleni dovolj usposobljeni in da se lahko uspešno spopadajo z novimi razmerami. Podjetja se prav zaradi tega odločajo za sistematičen razvoj človeških virov. Poudarek je predvsem na izobraževanju, usposabljanju, motiviranju ter izgradnji kariere. Preko kariere posameznik pridobiva različna znanja, spretnosti in izkušnje. Razvoj kariere poteka skozi celo življenje. Kako bo posameznik pripravljen razvijati svojo kariero, pa je v veliki meri odvisno od njega samega. V poslovnem svetu se vse bolj uveljavlja spoznanje, da tehnološke inovacije ne zadoščajo več za ohranjanje konkurenčne prednosti, kar pomeni, da jih je potrebno nadgraditi z iskanjem novih, svežih pristopov k organizaciji odnosov v podjetju, da se v čim večji meri uporabijo človeški potenciali. Vedno več poudarka je na vodenju. Takšno spremembo organizacijske kulture lahko dosežemo z uvedbo kulture coachinga. Coaching ni čudežna rešitev za osebne ali poslovne izzive, vendar pa zagotovo lahko pomaga pri kreiranju skritih potencialov tako pri posameznikih kot tudi v organizacijah. Je ključ, ki zagotavlja motivacijo, odkrivanje strasti in neomejenih potencialov. Znotraj coachinga se je, kot način iskanja zaposlitve, razvil karierni coaching. Karierni coaching je direkten življenjski proces učenja in razumevanja o tem, kako naj posamezniki vodijo svojo lastno kariero, ki jim skuša olajšati iskanje kariernih možnosti ter iskanje notranjih vrednot. V magistrski nalogi obravnavamo človeške vire, njihov razvoj in pomen za organizacijo ter management človeških virov. Poudarek je na kariernem razvoju ter coachingu kot metodi za zagotavljanje uspešnosti poslovanja podjetij, vključenih v Vseživljenjsko karierno orientacijo. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. Teoretični del zajema pregled literature, ki se navezuje na temo naloge, in empirični del, v katerem smo predstavili rezultate izvedene raziskave. V teoretičnem delu predstavljamo management človeških virov, človeške vire, karierni razvoj in coaching z vidika različnih domačih in tujih avtorjev. V empiričnem delu smo najprej predstavili Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA in projekt Vseživljenjska karierna orientacija, katerega izvajalec je omenjeno podjetje. Na podlagi anketnega vprašalnika in pridobljenih rezultatov smo opravili analizo, s katero smo zastavljene hipoteze preverili. Sklep zajema ključne ugotovitve in misli, ki smo jih pridobili skozi izdelavo magistrske naloge. Za zaključek pa smo podali predloge za izboljšavo, ki jih podjetje lahko uporabi pri nadaljnjem poslovanju.
Ključne besede: človeški viri, management človeških virov, coaching, karierni razvoj, karierni coaching.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 2197; Prenosov: 379
Celotno besedilo (1,55 MB)