| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PROBLEM DOKAZOV, PRIDOBLJENIH NA NEDOPUSTEN NAČIN, V CIVILNEM POSTOPKU
Matjaž Mešnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobna tehnologija je omogočila enostaven način pridobivanja velikih količin podatkov. Sledenje vozilom s pomočjo GPS, podatki iz spletnih in poštnih strežnikov, video posnetki nadzornih kamer, »slučajno« posneti telefonski pogovori, izpiski telefonskih pogovorov so enostavni načini pridobivanja informacij. Do teh podatkov, ob upoštevanju pravice zasebnosti, ne bi smeli imeti dostopa. In ti podatki dokazujejo, da nekdo krši naše pravice, povzroča nam škodo, krade naše informacije in jih prodaja konkurentom, ne opravlja svojega dela in uporablja sredstva podjetja v lastno korist. Podatki pridobljeni na nedopusten način so vdor v pravico do zasebnosti. Ali jih lahko kljub temu uporabimo kot dokaz v civilnih postopkih?
Ključne besede: civilno procesno pravo, dokazni postopek, dokaz, nedopustni dokazi, izključitev dokazov, pravica do zasebnosti, pravica do dokaza
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2899; Prenosov: 793
.pdf Celotno besedilo (497,36 KB)

3.
Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti
Tim Mijailović, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava posebno področje civilnega procesnega prava, natančneje postopek v sporih majhne vrednosti oziroma posebnosti v primerjavi z rednim pravdnim postopkom. ZPP ureja postopek v sporih majhne vrednosti kot posebno vrsto postopka. Rdeča nit postopka v sporih majhne vrednosti je vsekakor načelo ekonomičnosti in pospešitve, kar je razvidno iz vseh institutov, ki so posebnost prej omenjenega postopka in sovpadajo s samim namenom. Za to vrsto postopka veljajo specifična procesna pravila, ki se razlikujejo od rednega postopka ravno zaradi skladnosti med višino tožbenega zahtevka, ki je relativno nizka (2.000 oziroma 4.000 evrov v gospodarskih sporih majhne vrednosti) in stroški. Zakonodajalec se je odločil ne le za drugačna procesna določila, temveč tudi za zreduciranje posameznih procesnih dejanj, predvsem na strani strank. Vse posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti težijo k ekonomičnosti procesnih dejanj, vendar za seboj povlečejo omejitve, ki se logično pokažejo zaradi hitrosti celega postopka. Z diplomsko nalogo sem poskušal prikazati trenutno nacionalno pozitivno pravno ureditev, in ali takšna procesnopravna ureditev kot jo pozna Slovenija glede sporov majhne vrednosti res prinese želene učinke in pripomore k ekonomičnosti postopka. V uvodnem delu je predstavljen pojem in sama umeščenost posebnega postopka v civilni pravdni postopek. V nadaljevanju so poudarjene razlike in posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti v primerjavi z rednim pravdnim postopkom z analizo obsežne sodne prakse na to temo.
Ključne besede: Postopek v sporih majhne vrednosti, posebni postopek, civilno procesno pravo, posebnosti postopka, sumarni postopek, zakon o pravdnem postopku.
Objavljeno: 10.05.2016; Ogledov: 1225; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (580,25 KB)

4.
VROČANJE IN PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA V SODNIH POSTOPKIH
Urška Kežmah, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava institut vročitve v povezavi s pravico do sodnega varstva v civilnih sodnih postopkih (dostopa do sodišča). Podrobneje so obravnavani različni sistemi vročanja. Primerjalno pravno so analizirani različni načini vročitve pri čemer je bila posebna pozornost namenjena identifikaciji napak pri vročanju, njihova razvrstitev in možnost konvalidacije. Za potrebe analize učinkovitosti in pravnih posledic vročitve smo identificirali objekt oz. predmet vročitve. Ugotavljali smo katera pisanja se vročajo in na kakšen način. Za učinkovitost vročitve je bilo treba namreč nujno opredeliti kdo je tisti, ki dejansko vroča. Izhajali smo iz predpostavke, da je vsaka vročitev povezana s stroški na eni strani in časovno komponento (zlasti čas trajanja postopka) na drugi strani. Učinkovitost sodnega postopka pa se ne meri zgolj v njegovi hitrosti temveč tudi v učinkoviti zaščiti pravic, ki jih zasledujejo stranke med postopkom. Civilni sodni postopek, ki je bil predmet preučevanja, namreč temelji na dveh strankah s praviloma nasprotujočimi si interesi. Zato učinkovit sistem vročanja bistveno pripore k varstvu pravic obeh strank. Učinkovit sistem vročitve pa je tisti, ki omogoča pravilno vročitev pošiljke naslovniku. V zvezi s tem vprašanjem smo obravnavali fikcijo vročitve, ki vzpostavlja domnevo o vročitvi, čeprav pošiljka dejansko ni bila vročena. Ta je posebej problematična, ko gre za čezmejno vročanje, saj fikcija vročitve ne ustreza minimalnim postopkovnim standardom, ki jih za vročanje določajo uredbe EU. Ugotovili smo, da je vročanje predmet konvencijskega varstva temeljnih pravic po EKČP ter ustavno sodnega varstva ter podrobneje izpostavili pravico do poštenega sojenja in pravico do pravnega sredstva ter z njimi povezane konvencijske pravice. V okviru čezmejnega vročanja smo preučevali različne sisteme čezmejnega vročanja, ki ga vzpostavljajo mednarodne konvencije, pogodbe in Uredbe EU. Izpostavili smo prednosti, ki jih omogoča elektronsko vročanje ter napravili analizo pričakovanih prihrankov, ki jih tako vročanje omogoča. Primerjali smo različne sisteme za elektronsko vročanje, pri čemer smo ločili med zaprtimi in odprtimi sistemi za vročanje.
Ključne besede: vročanje, civilno procesno pravo, pravica do sodnega varstva
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 1579; Prenosov: 605
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

5.
Postopek zavarovanja dokazov po ZPP
Luka Pehnec, 2016, diplomsko delo

Opis: Civilno procesno pravo je veja civilnega prava, ki obravnava procesna ravnanja subjektov, ki se znajdejo v sporu glede določene pravice. Temeljni zakon, ki ureja to materijo je ZPP, ki na področju civilno pravdnega postopka določa pravila postopanja v pravdi oz. kategorizira pristojnosti in naloge razdeljene med procesnimi subjekti. Ena od bistvenih faz postopka je faza dokazovanja. V njem se na podlagi predloženih dokazov, ki jih predlagajo stranke in tudi včasih sodišče po uradni dolžnosti, ugotavlja resnično dejansko stanje tako, da se spoštuje načelo pravičnosti in da je končna odločitev o sporni pravici oz. predmetu enaka resničnemu dejanskemu stanju. V diplomski nalogi bom s pomočjo strokovne literature, zakona in sodne prakse predstavil segment civilnopravdnega postopka, natančneje zavarovanje dokazov pred pravdo ali tekom pravde, pa tudi potem, ko postane odločba, s katero je postopek končan, pravnomočna, če se postopek nadaljuje z izrednimi pravnimi sredstvi, v kolikor grozi, da se določen dokaz oz. sredstvo kasneje iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel izvesti ali grozi bojazen, da se dokaz lahko uniči ali izgubi, kar bi imelo lahko posledico za potek pravdnega postopka. Na področju zavarovanja dokazov pa ni samo relevantna domača zakonodaja, ki določa predpostavke in procesna pravila pri uporabi tega instituta, temveč daje svoje smernice in argumentacije prav tako mednarodna skupnost, natančneje Uredba Sveta Evrope. Uredba se navezuje tudi na postopke dokazovanja, natančneje opredeljuje postopke zavarovanja dokazov, kadar se postopek v posamezni državi članici razširi na področje druge države članice in se zahteva mednarodna solidarnost in pomoč pri reševanju konkretne zadeve.
Ključne besede: civilno procesno pravo, ZPP-1, civilni pravdni postopek, dokazi, ogroženost dokazov, zavarovanje dokazov, Uredba o dokazih
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 1341; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (791,64 KB)

6.
Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 o medsebojnem sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah in Zakon o pravdnem postopku Republike Slovenije
Nina Betetto, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorica v prispevku obravnava nekatera vprašanja v zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 o medsebojnem sodelovanju sodišč držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se dotikajo področja njene uporabe z vidika rationae materiae, v povezavi z domačim civilnim procesnim pravom. Pojem pridobivanja dokazov, ki ga je treba razlagati evroavtonomno, se nanaša na vsak sodni ukrep z namenom pridobivanja podatkov, ki sodniku pomaga, da si ustvari prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. V zvezi z določbo, da se zaprosilo lahko nanaša tudi na dokaz, ki je namenjen uporabi v predvidenem sodnem postopku, je bolj prepričljivo stališče, da področje uporabe uredbe ne obsega postopkov, ki so z vidika samega pridobivanja dokazov šele informativne narave. Kadar gre za čezmejno pridobivanje dokazov, mora sodišče odločitev o tem, kako bo pridobilo dokaze, sprejeti na podlagi skrbne presoje vseh okoliščin primera. Omenjena uredba se ne nanaša na ekstrateritorialne pozive za predložitev dokazov in ne velja načelo njene ekskluzivnosti, zato je treba odgovor, ali je njihova uporaba dovoljena ali ne, iskati v domačem pravu.
Ključne besede: civilno procesno pravo, gospodarsko pravo, pravdni postopek, dokazi, dokazni postopek, sodišča, mednarodno sodelovanje, Evropska unija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 452; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (96,40 KB)

7.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Ključne besede: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 196; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (132,36 KB)

8.
Smiselna uporaba ZPP v nepravdnem postopku
Lojze Ude, 2010, strokovni članek

Opis: Avtor v prispevku obravnava smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih v Sloveniji. Pri tem opisuje genezo nastanka določbe 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, prikaže rešitve v primerjalnem pravu in razlaga pojem smiselne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih ter predstavi primere iz sodne prakse. Avtor je mnenja, da bi bilo treba v nepravdnem postopku opredeliti več procesnih določb in iz njega izločiti splošno sklicevanje na Zakon o pravdnem postopku le, če bi iz sodne prakse izhajalo, da sodišča pogosto kljub splošni napotitveni normi ne uporabljajo določb Zakona o pravdnem postopku oz. njegovih procesnih institutov, kot so v tem zakonu opredeljeni.
Ključne besede: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 417; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (88,96 KB)

9.
Rešavanje prethodnog pitanja u vanparničnom postupku Republike Makedonije
Arsen Janevski, Tatjana Zoroska-Kamilovska, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Reševanje predhodnih vprašanj v nepravdnem postopku Republike Makedonije Avtorja analizirata pravila za reševanje vprašanja za predhodno odločanje v nepravdnem postopku v Republiki Makedoniji in navajata, da se režim reševanja teh vprašanj v nepravnih postopkih razlikuje od režima v pravdnem postopku. Ker so nepravdni postopki zelo heterogeni, vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Republike Makedonije iz leta 2008 poleg splošnih pravil za reševanje vprašanj za predhodno odločanje tudi posebna pravila v določenih postopkih. Splošno pravilo pooblašča nepravdno sodišče, da samo reši predhodno vprašanje, če o zadevnem vprašanju pristojni organ še ni dokončno odločil. Lahko pa tudi prekine postopek in počaka, da se vprašanje reši v sodnem ali upravnem postopku. Ker nepravdni postopek ni najbolj prilagojen reševanju sporov med strankami, je nepravdno sodišče v primeru spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, dolžno glede reševanje le-teh napotiti stranke na pravdo. Avtorja prav tako analizirata še posebna pravila Zakona o nepravdnem postopku Republike Makedonije za rešitev vprašanja za predhodno odločanje v lastninskopravnih razmerjih.
Ključne besede: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek, Makedonija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 418; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (99,78 KB)

10.
Die Landwirtschaftsgerichte in Deutschland zwischen freiwilliger und streitiger Gerichtsbarkeit sowie Alternativen zur gerichtlichen Streiterledigung in Landwirtschaftssachen
Wolfgang Winkler, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Nemška sodišča za kmetijske zadeve med nepravdnim in pravdnim sodstvom ter alternativno reševanje sporov v kmetijskih zadevah V Nemčiji obstajajo posebna sodišča za kmetijsko dejavnost, ki so sestavljena iz poklicnih sodnikov in kmetovalcev. Za te postopke veljajo v splošnem predpisi o nepravdnem postopku. Ta posebna sodišča so pristojna tudi za spore iz pogodb o zakupu kmetijskih zemljišč. Za takšne postopke veljajo predpisi o pravdnem postopku. Ustanovitev posebnih sodišč za kmetijsko dejavnost, v sestavi katerih sodelujejo tudi poklicni kmetovalci, se je izkazala za dobro odločitev. Z njihovim strokovnim znanjem in poznavanjem razmerij na področju kmetijstva namreč pomembno prispevajo k razrešitvi sporov iz kmetijske dejavnosti. Prav tako pa so se oblikovale različne oblike izvensodne poravnave, ki imajo tudi v sporih iz kmetijske dejavnosti pomembno vlogo: razsodništvo, arbitraža, mediacija, poravnava pred notarjem.
Ključne besede: civilno procesno pravo, kmetijstvo, spori, reševanje, pravdni postopek, nepravdni postopek, sodišča, Nemčija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 300; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (118,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici