| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv odločbe SEU v zadevi Pula Parking na razlago Bruseljske uredbe Ia
Patricija Kržan, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na posamezna pravila Uredbe št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so pomembna za razumevanje sodne odločbe v zadevi Pula Parking. Sodišče Evropske unije je v tej zadevi povzelo najpomembnejša pravila razlage pojma »civilna in gospodarska zadeva« ter se prvič ukvarjalo s pojmom »sodišče«, v zvezi s katerim je postavilo pomembne smernice pri odločanju ali se organ šteje za »sodišče« v smislu Uredbe št. 1215/2012. Eno izmed pomembnejših načel razlage Uredbe št. 1215/2012 je načelo avtonomnosti, kar pomeni, da so za opredelitev pojmov odločilna splošna pravna načela in cilji, ki jih je mogoče izpeljati iz pravil prava EU, hkrati pa je potrebno te pojme razlagati s sklicevanjem na cilje in ureditev uredbe. V skladu s tem je Sodišče Evropske unije v zadevi Pula Parking odločilo, da je potrebno za ugotovitev ali gre za civilno in gospodarsko zadevo, preučiti pravno razmerje med strankama spora ter podlago in pravila za uveljavljanje vloženega pravnega sredstva. Glede pojma »sodišče« je Sodišče Evropske unije odločilo, da se v skladu s ciljem uredbe, ki je olajševanje dostopa do sodnega varstva, za sodišče v smislu uredbe štejejo organi, ki so v nacionalnih predpisih držav članic opredeljeni kot sodišče in pa organa, ki jih uredba natančno določa.
Ključne besede: Bruseljska uredba Ia, civilna in gospodarska zadeva, sodišče, avtonomna razlaga, zadeva Pula Parking
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 693; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (865,54 KB)

2.
Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Iris Zgaga, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih. Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Ključne besede: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 1290; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (927,84 KB)

3.
Odločba SEU v zadevi Land Berlin proti Ellen Mirjam Sapir in njen vpliv na razlago pravil o mednarodni pristojnosti v Bruseljski uredbi Ia
Nataša Klančnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nujnost avtonomne razlage pojma civilne in gospodarske zadeve po prvem odstavku člena 1 Uredbe št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, vendar samo za primere, kjer se na eni strani pojavlja oseba javnega prava. Predstavljene so sodne odločbe Sodišča Evropske unije, med katere sodi tudi odločba Land Berlin proti Ellen Mirjam Sapir, ki je izrednega pomena glede določanja mednarodne pristojnosti po Uredbi št. 1215/2012, v kateri je Sodišče Evropske unije odstopilo od dosedanje sodne prakse. Pod pojem civilne in gospodarske zadeve uvršča tudi institut neupravičene obogatitve ter s tem neposredno širi zgoraj omenjen pojem.
Ključne besede: Uredba št. 1215/2012, avtonomna razlaga, civilna in gospodarska zadeva, neupravičena obogatitev, zadeva Land Berlin proti Ellen Mirjam Sapir.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 990; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (660,13 KB)

Iskanje izvedeno v 9.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici