| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KAZNOVALNE ODŠKODNINE - PUNITIVE DAMAGES V SLOVENSKEM PRAVU - BOLJŠA GENERALNA PREVENCIJA PRED PREPREČEVANJEM POVZROČANJA ŠKODE
Mitja Jelen, 2014, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu sem se ukvarjal z problematiko odškodnin v slovenskem pravosodnem sistemu, še posebej pa z določanjem njihove višine. Predvsem so me zanimale civilne kazni (punitive damages), torej visoke odškodnine v civilnem pravu, katerih začetki temeljijo v anglosaških pravnih sistemih. Skozi njihovo analizo sem poiskal argumente za in proti, najbolj pa sem se osredotočil na generalno prevencijo pred preprečevanjem povzročanja škode. Poiskal sem primere iz prakse, tudi tuje. V izpostavljenih primerih iz prakse sem pokazal, da so odgovorni za škodo morali plačati visoko civilno kazen in potem posledico, ki je sledila. Navedel sem tudi primere, v katerih so proizvajalci sami v strahu pred visokimi odškodninami sami umaknili potencialno nevaren proizvod. Civilne kazni imajo tako generalno preventivni kot tudi specialno preventivni namen. V svojem delu sem se predvsem ukvarjal z generalno preventivnim, vendar pa sta oba povezana, zato se delo v določeni meri navezuje tudi na specialno preventivnega. Na kratko sem predstavil primerjalno ureditev odškodninskega prava v angleškem, francoskem in nemškem pravnem sistemu. Sistemi so si nekoliko različni, tako da slepo kopiranje rešitev iz tujih sistemov v slovenskega ni mogoč. Ukvarjal sem se tudi z argumenti za in proti uvedbi kaznovalni odškodnin v slovenski pravni red. Slepo sledenje ameriškemu načinu dosojanja visokih odškodnin ni smiselno, popolno omejevanje oz. preprečevanje dosojanja kaznovalnih odškodnin pa po mojem mnenju tudi ni dobro. Uravnotežena srednja pot bi bila primerna.
Ključne besede: kaznovalna odškodnina, civilna kazen, škoda, povzročitelj škode, odgovorna oseba, višina odškodnine, oškodovanec.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1307; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (749,98 KB)

2.
ODŠKODNINA KOT SANKCIJA
Branka Cimeša, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je odraz želje po celovitejšemu pristopu k spoznavanju instituta odškodnine kot vrste civilnopravne sankcije. Na temo odškodninskega prava je bilo prelitega veliko črnila, vendar maloštevilni so domači viri, ki omogočajo spoznavanje omenjenega instituta z vidika njegovega pomena, namena, izvora, skratka temeljev, ki bi prispevali k integralnemu razumevanju predmetnega instituta. Omenjeno spoznanje o prisotni vrzeli med temeljnimi pojmi, velja nasploh za področje civilnega prava. Navedeno ugotovitev podkrepljuje dejstvo, da je splošni pojem civilnopravne sankcije ostal neizoblikovan. V želji po spoznavanju instituta odškodnine in njeni umestitvi v sistem pravnih sankcij se teorija med drugim poslužuje klasificiranja, ki v določeni meri zapolnjuje navedene vrzeli. S tem namenom sem v diplomskem delu predstavila klasifikacijo pravnih sankcij, ki zadevajo neposredno kršitelja ter klasifikacijo civilnopravnih sankcij z vidika ciljev in namena, ki jih le-te zasledujejo. Odškodnina kot sankcija je institut odškodninskega prava, ki ga kot skupek pravnih pravil in pravnih načel, umeščamo v podpanogo obligacijskega prava in panogo civilnega prava. Njena pravna podlaga oziroma podlaga za sankcioniranje je normativno urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), vendar ob tem ne gre zanemariti Ustavo Republike Slovenije, ki predstavlja hierarhično najvišji pravni akt in temelj celotnega slovenskega pravnega reda. Skoraj ga ni področja, ki ne bi bilo prepleteno z odškodninskim pravom, vendar pogoji oziroma predpostavke, ki morajo biti podane za izrek sankcije ostajajo takšne, kot jih je izoblikovalo civilno pravo. Kadar restitucija ni izvedljiva, subsidiarno nastopi denarna odškodnina. Namen denarne odškodnine kot sankcije počiva na temelju pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Bodisi kot ekvivalenca, bodisi kot satisfakcija. Zgodovinsko gledano, tako kazensko kot civilno pravo izvirata iz istih korenin. Danes se namen sankcij popolnoma razlikuje. Medtem ko kazensko pravo izpostavlja storilca kaznivega dejanja, njegova dejanja moralno vrednoti, ga kaznuje in skuša doseči preventivni učinek na druge, pa odškodninsko pravo izpostavlja oškodovanca ter temelji na pravičnem odškodovanju in povrnitvi škode v obsegu, ne več, ne manj, kot bi ustrezala pojmu pravične denarne odškodnine. Vendar omenjeno velja za kontinentalni pravni sistem, medtem ko anglo-ameriški pravni sistem počiva na drugačnih temeljih. Zaradi vpliva zgodovinske dediščine in posledično prepletanja različnih funkcij odškodnine, je elemente kazenskih sankcij v odškodninskem pravu čutiti tudi do neke mere pri nas.
Ključne besede: odškodnina, denarna odškodnina, sankcija, klasifikacija sankcij, odgovornost, restitucija, kaznovalna odškodnina, satisfakcija, civilna kazen.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 532; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici