| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Book Reviews Editorial
Matjaž Mulej, 2010, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: recenzije, ekonomija, civilizacija, demokracija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 351; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

4.
MITOLOŠKE IDEJE IN STIKI MED RELIGIJAMI STAROVEŠKIH KULTUR
Tomaž Anclin, 2015, magistrsko delo

Opis: Mitologije so v znanosti navadno razdeljene na različne skupine in predstavljene kot samosvoje. Neposreden prenos mitoloških idej je kvečjemu pripisovan rimskemu prevzemu grškega panteona. Namen magistrske naloge je v razširjanju razumevanja prenosa mitoloških idej in predstaviti vpliv stika med kulturami na ta proces. To zahteva predstavitev mitologij, mitoloških idej in kultur ter iskanje podobnosti oz. neposrednih vplivov. Čeprav je izvirno mitologijo, iz katere bi izhajale vse ostale, nemogoče najti, je namen magistrskega dela prav ta. Z iskanjem nekakšne skupne mitološke osnove bi laže odkrili, kaj je staro in kaj novo. Primer te osnove so indoevropska ljudstva s svojimi verskimi značilnostmi, ki segajo v čas pred njihovo selitvijo. Mitologije so več kot samo prijetne zgodbe, so podoba nekega časa in vir zgodovinskih podatkov. S primerjalno mitologijo je mogoče ugotoviti, kje vse so se naselili Indoevropejci – njihova pot in vpliv sta se ustalila vse od Irske pa do Indije in zahoda Kitajske, kar je razvidno iz jezikov, obredov in mitoloških idej, ki so se ohranili v takšni ali drugačni obliki. Vse indoevropsko je bilo namreč spremenjeno oz. se je spremenilo skupaj z območjem, na katero je prišlo. Skoraj vse kulture, omenjene v magistrski nalogi, so prišle v stik z indoevropskimi elementi, jih nekaj prevzele, ali pa bile popolnoma spremenjene. Tako so ljudstva iz enega geografskega centra na vzhodu Evrope oz. zahodu Azije pustila močan pečat, ki ga ne preseže nobena kultura. Zahodna Kitajska in minojska Kreta sta dve civilizaciji, ki sta v večji meri ohranili svoje neindoevropske elemente. Sicer pa so bili Grčija, Mala Azija, Bližnji Vzhod, Perzija, Egipt in nasploh vzhodni del Mediterana prava talilnica mitoloških verskih predstav, saj so se zgodbe prenašale z enega konca v drugega, kar kaže na bogato komunikacijo in stike med civilizacijami. Dva pomembna verska centra Bližnjega vzhoda sta bila sumerska in egipčanska civilizacija, saj so manj razvite kulture črpale njune mitološke predstave, a niti njiju omenjeno ni naredilo imunih za vplive taistih kultur. Tudi dokaj izolirana in unikatna Kreta je prevzela določene ideje, ki so se med civilizacijami nasploh širile s trgovino in vojno. Kar je pri tej analizi najpomembnejše, je ugotovitev, da so se nekatere ideje s povezovanjem med kulturami okrepile in razvile ter so še danes prisotne v predstavah ljudi. Primer tega je ideja mesije, ki ni originalna ideja abrahamskih religij, temveč perzijske mitologije. Mitologije in antični stiki med kulturami so tako še danes pomembni elementi v družbah.
Ključne besede: mitologija, religija, kultura, civilizacija, ideja, mit, razvoj
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 661; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (624,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici