| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1720; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

2.
CITOTOKSIČNOST PROBIOTIKOV IN NJIHOVIH METABOLITOV NA ČREVESNE EPITELNE CELICE
Sonja Mikša Dragovan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostnih količinah ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Mehanistično gledano izboljšajo ravnovesje črevesne mikrobiote in funkcijo črevesja, okrepijo imunski odziv, branijo črevesje pred patogenimi bakterijami, imeli naj bi tudi protitumorske učinke. V naši raziskavi smo skušali določiti protitumorski vpliv izbranih probiotičnih mikroorganizmov in njihovih metabolitov na viabilnost tumorskih črevesnih epitelnih celičnih linij AGS in CaCo-2, za kontrolo pa smo imeli normalne črevesne epitelne celice linije HIEC. V ta namen smo uporabili probiotične kulture Lactobacillus plantarum PCS20 in PCS22, Lactobacillus rhamnosus GG (LGG), Lactobacillus paracasei (Shirota) in Lactobacterium spp PCK9. Za negativno kontrolo smo uporabili nepatogeno Escherichio coli (E. coli). Bakterije in njihove supernatante smo nanašali v različnih koncentracijah na celice v vodnjake na ploščici P-96 in inkubirali 24 ur. Po pretečenem inkubacijskem času smo rezultate viabilnosti celic pridobili z označevanjem celic s kristal vijoličnim barvilom. Rezultate viabilnosti celic smo vnesli v Excel, jih ovrednotili in grafično prikazali. Protitumorsko delovanje probiotikov smo uspeli dokazati le delno, saj smo ugotovili, da je vpliv bakterij in njihovih metabolitov odvisen od vrste probiotičnih bakterij in njihovih supernatantov, njihovih koncentracij in od uporabljene humane celične linije.
Ključne besede: probiotiki, črevesne epitelne celice, supernatanti, citotoksičnost
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 625; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (448,58 KB)

3.
NOVI MEHANIZMI TOKSIČNOSTI PRI BAKTERIJI Clostridium difficile
Mateja Zemljič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Clostridium difficile proizvaja tri toksine. Toksin A (TcdA, enterotoksin in citotoksin) in toksin B (TcdB, močen citotoksin) sta glavna dejavnika virulence, ki povzročata simptome driske in kolitisa. Nekateri sevi pa tvorijo še binarni toksin CDT. Prav tako bi določeni sevi lahko proizvajali tudi toksine, ki jih do sedaj pri tej bakteriji še ne poznamo. Toksin A in toksin B sta enoverižna proteina, sestavljena iz štirih funkcionalnih domen: encimske domene na N-terminalnem delu, cisteinske proteazne domene, centralne hidrofobne domene in vezavne domene na C-terminalnem delu proteina. Rekombinantni protein N-terminalne encimske domene toksina B in del rekombinantne C-terminalne vezavne domene toksina A imata lastnosti enake holotoksinu (celična smrt, imunski odgovor). Podobno delovanje za C-terminalno vezavno domeno toksina B do sedaj še ni bilo opisano. V raziskavo smo vključili seve bakterije C. difficile s poznanimi in atipičnimi toksičnimi učinki na celice. Uporabili smo TcdB referenčnega seva VPI 10463 in variantnega seva 8864 in njuni rekombinantni vezavni domeni rec-TcdB3VPI in rec-TcdB38864. Za in vitro študije interakcij med črevesnimi epitelnimi celicami in bakterijskimi toksini smo uporabili celični liniji epitelnih celic črevesja HT-29 in T84. Za proučevanje virulence sevov bakterije C. difficile pa smo izbrali živalski nevretenčarski model Caenorhabditis elegans. Rekombinantni vezavni domeni toksina B tako kot holotoksina poškodujeta epitelij, povzročita razpad tesnih stikov ter nekrozo oziroma apoptozo. Z vezavo na črevesne epitelijske celice vzpodbudita celice imunskega sistema in sprožita izločanje interlevkina 8. Holotoksin B sproži še proces avtofagije v črevesnih epitelijskih celicah. Nekateri sevi bakterije C. difficile so hemolitični. Poznavanje mehanizmov njihovega delovanja je tako bistvenega pomena za razumevanje bolezenskih znakov, ki jih povzročajo. Živalski nevretenčarski model C. elegans se je izkazal kot neprimeren živalski model za preučevanje virulence, vendar je njegova uporaba šele na začetku. Prvič smo opisali toksičnost C-terminalne domene TcdB, ki je neodvisna od modifikacije majhnih GTPaz in zelo verjetno predstavlja pomemben del pri okužbi z bakterijo C. difficile. Prav tako je poznavanje mehanizma delovanja toksina B pomembno za razumevanje njegove vloge pri celični smrti. Ker C. difficile pripada rodu z veliko in zelo razširjeno skupino toksinov, je velika verjetnost, da sevi C. difficile proizvajajo tudi toksine, ki celice lizirajo (hemolizini). S poznavanjem mehanizma delovanja toksinov lahko razložimo nekatere osnovne, pa tudi na prvi pogled nejasne fiziološke procese.
Ključne besede: Clostridium difficile, vezavna domena, toksin B, citotoksičnost, patogeneza, Caenorhabditis elegans
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 2381; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici