1. Povezanost policijskega cinizma ter percepcije o negativnem vplivu agresivnega vedenja in nasilja na rezultate delaBranko Lobnikar, Milan Pagon, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijski cinizem, agresivno vedenje, nasilje, ustrahovanje, delovno mesto, raziskave, policijski managerji, uspešnost
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (138,35 KB) |
2. |
3. Model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski policiji : doktorska disertacijaDavid Smolej, 2016, doktorska disertacija Opis: Delovna zavzetost je nov koncept upravljanja s človeškimi viri, na katerega gledamo s številnih organizacijskih vidikov. Obravnavamo jo tudi skozi zadovoljstvo zaposlenega, organizacijsko vedenje in motivacijo, kot tudi čustveno, intelektualno in kognitivno predanost organizaciji. Poznamo tri stopnje delovne zavzetosti. Zaposleni so lahko zavzeti, nezavzeti ali aktivno nezavzeti pri svojem delu. Dosedanje raziskave so pokazale, da je večina zaposlenih v različnih tipih organizacij nezavzetih za delo. To so zaposleni, ki naredijo tisto, kar morajo, dela pa ne opravljajo energično in s strastjo, kar je značilno za zavzete zaposlene. Nezavzeti zaposleni v svoje delo vlagajo čas, ki pa ga na delovnem mestu ne preživijo kognitivno in s čustveno predanostjo. Ugotavljanje delovne zavzetosti v organizaciji je pomembno zaradi napovedi dobička in uspešnosti organizacije v prihodnosti. Policija sicer ni organizacija, ki bi stremela k dobičku, vendar je delovna zavzetost zaposlenih v policiji pomembna zaradi zagotavljanja notranje varnosti v državi. Ko govorimo o zaposlenih v slovenski policiji, je njihova delovna zavzetost toliko bolj pomembna, saj kot del Schengenskega območja zagotavljajo varnost tudi v Evropski uniji. Zaradi pomembnosti tega vprašanja smo opravili raziskavo med 739 policisti v Sloveniji, s katerim smo v prvi fazi ugotavljali stanje delovne zavzetosti, v nadaljevanju pa razvili model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski Policiji. Delovno zavzetost smo merili z Gallupovim vprašalnikom Q12 in jo v nadaljevanju pojasnjevali z dvema faktorjema: Skrb za razvoj zaposlenega in Pogoji za učinkovito delo. Ugotovili smo, da na Skrb za razvoj zaposlenega statistično značilno in pozitivno vpliva Socialna opora nadrejenih, samoučinkovitost v obliki Posrednih izkušenj, Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj. Statistično značilen in negativen vpliv pa imajo Cinizem do nadrejenih, Cinizem do skupnosti in Socialno spodkopavanje nadrejenih v javnosti. Za drugi faktor Pogoji za učinkovito delo, s katerim smo prav tako pojasnjevali delovno zavzetost, smo ugotovili, da statistično značilno in pozitivno vpliva samoučinkovitost v obliki Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj, statistično značilen in negativen vpliv pa imata Cinizem do nadrejenih in Normativni cinizem. Glede na te in druge ugotovitve smo podali določene predloge za prakso. Na področju vodenja priporočamo vzpostavitev večje interakcije med policisti in njihovimi vodji. Izogibati se je treba načinu vodenja v obliki socialnega spodkopavanja. Na področju delovno pravnih zadev priporočamo ureditev statusa policistom, ki so zaposleni za določen čas, in policistom, ki opravljajo zahtevnejša dela v nižjih nazivih, kot jih določa sistemizacija delovnih mest. Prav tako svetujemo zaposlovanje policistov, ki imajo dejansko bivališče bližje delovnemu mestu. Zaradi Cinizma do pravne države priporočamo vzpostavitev sistema medsebojnega obveščanja policije, tožilstva in sodišča. Svetujemo pa tudi vzpostavitev kariernega sistema, ki bo služil trajnostnemu razvoju policije. Iz operativnega vidika je treba vzpostaviti profesionalizacijo policije tako, da se bo čim več policistov ukvarjalo z ozkim področjem dela. Prav tako svetujemo boljše vključevanje policistk v skupnost in večje zagotavljanje čustvene opore policistom v stresnih situacijah. Predlagamo tudi nadaljevanje procesa zvišanja ravni izobrazbe policistov ter zagotavljanje specialističnega usposabljanja in okrepitev mentorstva mlajšim policistom.
Ključne besede: policija, policisti, zaposleni, delovna zavzetost, samoučinkovitost, cinizem, spodkopavanje, socialna opora, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 3911; Prenosov: 525
Celotno besedilo (5,57 MB) |
4. Policijski cinizem : diplomsko delo univerzitetnega študijaJasmina Novak, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo natančneje opredelili pojem cinizma, predvsem smo se osredotočili na policijski cinizem, ki po našem mnenju ovira policiste pri korektnem opravljanju svojega dela in v sodobnem času predstavlja velik problem.
Na začetku smo definirali cinizem in ugotovili, da cinizem ni enodimenzionalen pojav, ampak ga lahko delimo na organizacijski cinizem in delovni cinizem. Tako smo se v nadaljevanju osredotočili na organizacijski cinizem in nato opisali še policijski cinizem. Ugotavljali smo vzroke, zakaj se policijski cinizem med policisti sploh pojavlja in pojasnili Schneiderjevo ASA teorijo ter Kanterjev koncept »homosocialne reprodukcije«, ki pojasnjujeta pojav cinizma in »policijske osebnosti«. V naslednjem poglavju diplomske naloge so predstavljene oblike policijskega cinizma in načini prilagajanja.
Pod poglavjem pojavnosti cinizma med slovenskimi policisti je podana primerjava med raziskavo, ki jo je leta 2009 opravila Gorenakova, in sicer o stopnji cinizma med slovenskimi kriminalisti in raziskavo, ki sta jo leta 2005 opravila Lobnikar in Pagon. V svojo raziskavo sta vključila slovenske policiste in policijske menedžerje. Pri proučevanju članka, ki sta ga leta 2005 objavila Lobnikar in Pagon, smo ugotovili korelacijsko povezanost policijskega cinizma z drugimi dejavniki v policijski organizaciji.
V diplomski nalogi smo obdelali še posledice policijskega cinizma in ukrepe za preprečevanje policijskega cinizma. Predstavili smo trinivojsko odpravljanje vzrokov policijskega cinizma, in sicer ukrepe na nivoju strateškega razvoja policije in filozofije policijskega dela, ukrepe na nivoju kadrovskega managementa ter ukrepe na nivoju moralnih vrednot in osebne odgovornosti. Na koncu smo opravili še razpravo, v kateri smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo si jih postavili na začetku.
Ključne besede: policija, policisti, cinizem, management, organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.08.2015; Ogledov: 2333; Prenosov: 238
Celotno besedilo (677,19 KB) |
5. SPREMLJANJE POLITIČNO-INFORMATIVNIH MEDIJEV IN POLITIČNA ALIENACIJA V SLOVENIJIDeja Kučer, 2014, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo se osredotočili na politično alienacijo, ki je po eni izmed opredelitev kombinacija nizkega zaupanja v politiko in nizkega zanimanja za politiko. Nadaljevali smo z opredelitvijo dimenzij politične alienacije, in sicer s političnim nezaupanjem, z notranjo in zunanjo politično učinkovitostjo, z brezpomenskostjo ter s politično apatijo. Prikazali smo tudi rezultate raziskave o odnosu med politično alienacijo in politično participacijo. Posebno pozornost smo namenili prikazu raziskav o odnosu med spremljanjem (informativnih) medijev in politično alienacijo, kjer s strani različnih avtorjev obstajajo različna mnenja o politični alienaciji. Nekateri avtorji vidijo spremljanje (informativnih) medijev, predvsem televizije, kot tisto, ki prispeva k politični alienaciji; po drugi strani pa nekateri avtorji trdijo, da spremljanje (informativnih) medijev ni tisto, ki prispeva k povečanju politične alienacije v državi. Prav tako smo opisali pojem politične kulture in njegovo povezanost z demokracijo ter pomembnost zaupanja v politiko za demokracijo. V empiričnem delu smo preučili odnos med spremljanjem medijev s političnimi/informativnimi vsebinami in zanimanjem za politiko, političnim cinizmom ter notranjo politično učinkovitostjo. Analizirali smo podatke raziskav Slovensko javno mnenje 2012 in Mladina 2010. Rezultati kažejo, da se tisti, ki pogosteje spremljajo medije s politično/aktualno tematiko, bolj zanimajo za politiko in izkazujejo nižjo stopnjo političnega cinizma. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše spremljanje politične/aktualne tematike na radiu in internetu povezano z višjo stopnjo zunanje politične učinkovitosti. Naši rezultati dajejo v večji meri podporo teoriji medijske mobilizacije kot teoriji medijskega negativizma.
Ključne besede: politična alienacija, informativni mediji, zanimanje za politiko, politični cinizem, zunanja politična učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 30.10.2014; Ogledov: 1698; Prenosov: 254
Celotno besedilo (297,94 KB) |
6. Cinizem slovenskih kriminalistovIrena Gorenak, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Avtorica v prispevku proučuje cinizem. Poseben poudarek je na proučevanju cinizma med pripadniki policijskih organizacij. Cilj raziskave, ki je bila opravljena med slovenskimi kriminalisti je bil ugotoviti intenzivnost cinizma, povezanost med posameznimi oblikami cinizma in nekaterimi demografskimi dejavniki kriminalistov ter primerjava stopnje cinizma med kriminalisti ter uniformiranimi policisti.
Ključne besede: cinizem, policija, kriminalisti, policijski cinizem
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2517; Prenosov: 202
Celotno besedilo (128,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
